Zaradi nepovrnjenih stroškov, ki nastajajo pri dobavi električne energije odjemalcem z net-meteringom, je dobavitelj električne energije SunContract vložil tožbo zoper državo. Skupno zahtevajo 3,3 milijone evrov, 2 milijona za stroške nastale v letu 2024 in 1,3 milijona za prvo polovico leta 2025.
Ob tem so tudi napovedali, da po 1. 11. letos tudi ukinjajo net-metering po stari uredbi. Njihovi odjemalci lahko preidejo na novo uredbo in svojo sončno elektrarno dopolnijo z baterijskim hranilnikom, ali poiščejo drugega dobavitelja, a tistih, ki so jih sploh pripravljeni vzeti, je vse manj.
Lahko se zgodi celo, da bodo investitorji, ki so na podlagi obljube države investirali v zeleni prehod, ostali brez pogojev, ki jim jih država sicer obljublja do izteka življenjske dobe elektrarne – ker vlada ne želi sprejeti odgovornosti za lastno shemo.
Da so bili primorani iti v tožbo, je danes na tiskovni konferenci povedal direktor in soustanovitelj SunContracta Gregor Novak. Škoda, ki zaradi državnih pravil glede net-meteringa nastaja podjetju postaja nevzdržna, kot direktor pa je dolžan zaščititi podjetje, je povedal.
Država stroške lastne sheme prelaga na dobavitelje
Država je namreč 62.000 investitorjem, ki so dovoljenje za sončno elektrarno dobili do konca leta 2023 in jo zgradili do konca lanskega leta, podelila pravico, da do konca življenjske dobe elektrarne obračunavajo porabljeno in proizvedeno električno energijo po letnem net-meteringu, stroške, ki pri tem nastajajo, pa prevalila na dobavitelje. In stroški so zaradi vse večjega števila sončnih elektrarn in večjega nihanja cene električne energije vse večji.
Vsi dobavitelji skupaj ocenjujejo, da jim je lani na tej osnovi nastalo za 21 milijonov evrov stroškov, za letošnje leto ocenjujejo, da bodo le ti narasli na 35-40 milijonov evrov, prihodnje leto pa bi lahko znašali že 60 milijonov evrov.
Vlada je dobaviteljem sicer obljubila, da bo ta problem naslovila in jim povrnila stroške. Delno rešitev je predstavljala novela Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), ki pa ga je vlada v koalicijskem usklajevanju umaknila iz obravnave.
Po Novakovih besedah naj bi jim državna sekretarka celo povedala, da teh stroškov država ne bo plačala in naj se pač znajdejo.
Poskus ustvarjanja monopola na elektroenergetskem trgu?
Čeprav se z istim problemom soočajo vsi dobavitelji, se SunContract v tožbo podaja sam. Drugi dobavitelji se javno na to temo še ne oglašajo, a kot pravi Novak, niso tiho in skupaj z njimi pripravljajo predloge vladi, a si zaenkrat še ne upajo tako glasno oglašati. Večina preostalih dobaviteljev je vsaj v delni državni lasti, ali kako drugače odvisna od države.
SunContract je tudi manjši dobavitelj v primerjavi z nekaterimi drugimi. »Nekateri drugi dobavitelji so milijardne firme, mi pa smo 50-milijonska.« Čeprav imajo drugi več odjemalcev in posledično višje zneske škode, so pri SunContractu ti zneski relativno, glede na velikost podjetja, večji. Ostali pa si morda lahko privoščijo zdržati še nekaj mesecev ali kakšno leto.
Novak pa sumi tudi, da je v ozadju tudi prikrito brisanje konkurence in ustvarjanje monopola. Manjše samostojne igralce želijo nekateri izriniti s trga. Kot pravi, ne bo presenečen, če bo država po tem, ko bodo sami 1. 11. odjemalce iz sheme net-meteringa oddali, našla rešitev za nastali problem.
Bi lahko odjemalci ostali brez dobavitelja?
SunContract s 1. novembrom ukinja net-metering iz svoje ponudbe. 3.300 odjemalcev, ki pri njih trenutno ima to shemo, pa ima dve možnosti. Prva možnost je, da elektrarno dogradi z baterijskim hranilnikom in preide na pametno upravljanje, ki ga ponujajo. Baterijski hranilnik sicer dimenzionirajo glede na vsako elektrarno posebej, v povprečju pa vgrajujejo 25 kWh, kar ob upoštevani subvenciji investitorja stane še približno 7.000 evrov.
Kdor pa hranilnika ne more, ne zmore ali ne želi vgraditi, pa mu svetujejo, naj čim prej poišče drugega dobavitelja električne energije. A tudi to morda kmalu ne bo več realna opcija. Več dobaviteljev takšnih odjemalcev ne sprejema več, takšnih, ki pa jih še, je vse manj, trenutno le še dva. Samo vprašanje časa pa je, kdaj se jim bodo začeli odpovedovati vsi, če bodo razmere takšne, kot so trenutno. Takšen odjemalec namreč dobavitelja v povprečju stane okoli 600 evrov na leto.
V kolikor noben od dobaviteljev ne bi želel vzeti odjemalca, preide na zasilno oskrbo pri Elesu, ki pa je zanj zelo neugodna, izgubi tudi vse ugodnosti, ki jih prinaša net-metering. Državo zato znova pozivajo, naj uredi stanje, posebej z mislijo na tiste, ki so v sončno elektrarno investirali v letih 2022 in 2023, saj njihove investicije še niso povrnjene.
Da je dolgoročno shema net-meteringa nevzdržna, se strinja tudi Novak, a hkrati poudari, da gre za državno obljubo, in da bi jo, če jo je potrebno spremeniti, morali spremeniti postopoma.
Naša država se je zavezala, da bo do leta 2025 vsaj 25 % električne energije zagotoviti iz obnovljivih virov. Ker tega cilja tedaj nismo dosegli, smo leta 2021 plačali 5 milijonov evrov kazni, ki jih je na naš račun dobila Češka, leta 2022 pa smo izvedli statistični prenos s Hrvaško, kar nas je stalo 10 milijonov evrov.
Prav investitorji v sončne elektrarne, ki so skupno investirali približno 1 milijardo evrov lastnega denarja v izgradnjo sončnih elektrarn so leta 2023 zagotovili, da je Slovenija zavezo ujela in kazni ne plačuje več. »Obveza dela dolg«, opozarja Novak. Dolg do Evrope in dolg do ljudi, ki so investirali glede na dano obljubo. In to je obveza države, ne dobaviteljev električne energije.
V tujini je država morala povrniti stroške
Pri SunContractu so prepričani, da imajo dobre možnosti s tožbo, saj so tudi v tujini v podobnih primerih, ko so države za nazaj posegale v dane zaveze, takšni ukrepi padli na sodiščih, trpi pa tudi verodostojnost države.
Prav na slednje opozarja tudi Sonia Dunlop, izvršna direktorica Global Solar Councila, ki izraža zaskrbljenost nad dogajanjem na slovenskem trgu. »Države, ki uvedejo retroaktivne spremembe politike v kateremkoli gospodarskem sektorju, imajo desetletja po tem izjemno visoke stroške financiranja,« pade pa tudi zaupanje v politični sistem. Zato slovensko vlado poziva, naj znova premisli o »kaznovalnih politikah net-meteringa.«
Celotno izjavo lahko vidite v video-izjavi:
En odgovor na “Država davi dobavitelje elektrike s sesuvanjem net-metering sheme. SunContract ima dovolj in gre v tožbo za 3,3 milijone evrov”
Vlada bi dejansko morala ščititi državljane, ne pa da se z njimi samo igra in jih izžema na vse mogoče načine. Kršiti dogovorjena pravila, je bilo od vedno kaznivo. Kdo daje Golobu pravico, da zavaja ljudi – tiste, ki so si na strehah uredili – sončne elektrarne in v tem primeru tudi podjetje – SunContract?
Komentirajo lahko naročniki