Dobro poletje za lastnike hibridnih sončnih elektrarn: nizka odvisnost od omrežja, ustvarjeni ugodni “bonus viški”

V javnosti se vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali je naložba zgolj v sončno elektrarno še ekonomsko smiselna, še posebej v luči novih razpisov in subvencij za baterijske hranilnike. Eden od ključnih argumentov za takšne, t.i. hibridne sončne elektrarne, je možnost večje energetske neodvisnosti in boljše izrabe proizvedene energije. 

Kakšni pa so učinki hibridnih sončnih elektrarn z baterijskimi hranilniki v praksi?

Obrnili smo se na več ponudnikov, odgovorili so nam iz podjetij Energija plus, SunContract in Gen-I.

Hibridne sončne elektrarne z baterijskimi hranilniki postajajo vse bolj priljubljena rešitev za gospodinjstva in podjetja, saj prinašajo znatne prihranke in večjo energetsko neodvisnost. Po podatkih družbe Gen-I njihov paket Pametna samooskrba omogoča 60–80-odstotno znižanje stroškov na računih za elektriko, odvisno od navad posameznega odjemalca.

Prihranki izhajajo iz treh virov:

• Pametnega upravljanja baterijskih hranilnikov.
• Odkupa presežkov elektrike.
• Lastne proizvodnje energije.

Pri SunContract pojasnjujejo, da so hibridne sončne elektrarne z baterijami strankam omogočile:

• Zmanjšanje odjema iz omrežja: Stranke so z lastno proizvodnjo elektrike bistveno zmanjšale odvisnost od omrežja, kar je znižalo njihove račune.
• Večjo samooskrbo: Pametna družinska samooskrba omogoča deljenje viškov elektrike z družinskimi člani ali uporabo na drugih merilnih mestih, kot so vikendi.
• Arbitražo cen: Baterije se polnijo ob nizkih ali negativnih cenah elektrike (npr. −60,16 €/MWh v avgustu) in oddajajo v omrežje ob visokih cenah (do 160 €/MWh v juliju), kar ustvarja t. i. bonus viške.
• Stabilnost sistema: Algoritmi, podprti z umetno inteligenco, optimizirajo delovanje elektrarn in baterij, prilagajajo se vremenskim napovedim in cenam elektrike ter zmanjšujejo izpostavljenost cenovnim šokom.

V Energiji plus pa izpostavljajo možnost vključitve v njihovo shemo NET MET, s katero ohranjajo možnost letnega obračuna električne energije glede na proizvedene in porabljene količine.

Konkretni prihranki v juliju in avgustu 2025

V juliju so stranke s hibridnimi sistemi dosegle prodajne cene elektrike med 100 in 160 €/MWh, medtem ko so lastniki brez baterij prejeli le 40–70 €/MWh, pojasnjujejo pri SunContract.

Njihova  najuspešnejša stranka je elektriko kupovala po 50 €/MWh in prodajala po 160 €/MWh, kar je prineslo znatne bonus viške. V avgustu, ko je bilo 47 ur negativnih cen, so prihranki ostali visoki, čeprav povprečna prodajna cena (90 €/MWh) ni presegla nakupne zaradi tehničnih omejitev, kot so manj zmogljive baterije ali omejitve oddaje v omrežje.

Povprečni prihranki gospodinjskih in poslovnih odjemalcev so bili v obeh mesecih primerljivi, znašali so več sto evrov. Več kot polovica strank je po besedah Suncontracta imela mesečni strošek elektrike 0 evrov ali celo dodatne prihranke v obliki bonus viškov, ki se prenašajo v naslednje obračunske mesece. “Bonus viški, ki smo jih za stranke ustvarili pri SunContract, so zanje torej pokrili vse postavke na računu (energijo, omrežnino, trošarino, prispevke in DDV). Nekatere stranke so ustvarile še več bonus viškov, ki so se prenesli v naslednje obračunsko obdobje”, pravijo v podjetju.

V podjetju Energija plus zaradi sheme NET MET izračun prihrankov izvajajo na letni ravni.  “V poletnih mesecih, zlasti julija in avgusta, lahko naši gospodinjski odjemalci v povprečju prihranijo več kot 100 €, seveda ob predpostavki večje porabe in dobre sončne obremenitve. Pri poslovnih odjemalcih pa se višina prihrankov razlikuje glede na dejavnost. Storitvena podjetja običajno beležijo nižje prihranke kot proizvodna, kjer je poraba energije večja,” so nam odgovorili.

Optimizacija v času negativnih cen

Sistem pametnega upravljanja, podprt z umetno inteligenco, individualno optimizira delovanje hibridnih elektrarn. Algoritmi spremljajo vremenske napovedi, cene elektrike in proizvodnjo, prilagajajo polnjenje in praznjenje baterij ter zmanjšujejo ali ustavljajo proizvodnjo ob nizkih cenah.

To strankam omogoča polnjenje baterij iz omrežja ob negativnih cenah in oddajo elektrike ob visokih cenah, kar maksimira njihove prihranke. S pomočjo umetne inteligence se algoritmi tudi učijo iz preteklih podatkov in optimizirajo delovanje hibridnega sistema.

Povračilna doba hibridnih elektrarn

Kot so nam pojasnili pri Gen-I, je potrebno vsako investicijo v sončno elektrarno – z ali brez hranilnika električne energije – obravnavati dolgoročno. Življenjska doba elektrarne lahko, z določenimi nadgradnjami, preseže celo 30 let.

Novi sistemi malih sončnih elektrarn, kjer priporočajo pakete, ki vključujejo tudi baterijski hranilnik, investicijo podražijo za dobrih dva tisoč evrov, zahvaljujoč ugodnim državnim subvencijam.

A tak produkt prinese tudi več koristi, kar pomeni, da se nekoliko višja investicija povrne v približno enakem obdobju kot v preteklosti zgolj sončna elektrarna. Vračilna doba za sončno elektrarno je sicer odvisna od posameznega uporabnika, za tipsko stranko pa denimo znaša 7 let.

Tudi v Energiji plus so ocenili, da trenutna povprečna ocena povračilne dobe znaša okoli 7 let, in dodali, da seveda na povračilno dobo vpliva več dejavnikov: borzna cena električne energije, subvencije, odločitev odjemalca za upravljanje sistema s strani dobavitelja itd.

Za povprečno gospodinjstvo, ki je hibridno elektrarno priključilo v letu 2025, se naložba povrne v 5 do 7 letih, pa trdijo pri SunContract. K temu prispevajo:

• Subvencije, ki znižajo začetno investicijo.
• Pametno upravljanje, ki poveča prihranke z bonus viški in zmanjšanjem odjema iz omrežja.
• Rast cen elektrike, ki povečuje vrednost lastne proizvodnje in viškov.
• Spremembe na trgu, kot so negativne cene in nihanja, so s pametnim upravljanjem še dodatno skrajšale povračilno dobo.