Sončne elektrarne za obrtnike in podjetja: obljubili shemo, spremenili pravila, odgovorov kdo bo pokril 30-milijonsko luknjo, pa nimajo

V Sloveniji smo v letih 2023 in 2024 podvojili inštalirano moč sončnih elektrarn, velika večina porasta pa je na račun sheme samo-oskrbe oz. t.i. letnega net-meteringa, ki odjemalcem omogoča, da svojo porabljeno energijo na letni ravni netirajo s tisto, ki jo njihova sončna elektrarna odda v omrežje. A z lanskega februarja spremenjenimi pravili zdaj dobaviteljem električne energije nastaja milijonska škoda, po nekaterih ocenah bi letos lahko znašala že okoli 30 milijonov evrov.

Del rešitve naj bi prinesel že za lani obljubljeni zakon, ki je še vedno »na čakanju«. Za 12.000 poslovnih odjemalcev s sončnimi elektrarnami pa koalicija rešitve nima, oziroma breme le teh zvrača na dobavitelje električne energije. Koalicijske stranke so medtem zavite v molk, kako bi bilo potrebno zadevo rešiti. V SD sicer pravijo, da spoštujejo zaveze, ki so bile dane lastnikom sončnih elektrarn. V NSi in Demokratih ob tem jasni, izgube iz sheme, ki jo je zasnovala država, naj le ta tudi pokrije.

Ko je sonca veliko, porabe elektrike pa malo, je cena električne energije na trgu nizka, dosega lahko celo negativne vrednosti. Na letošnji velikonočni ponedeljek (aprila, ko je produkcija energije iz sončnih elektrarn daleč od vrhunca), je med 13. in 14. uri električna energija dosegala negativno vrednost -37 evrov na MWh. Prav takrat so sončne elektrarne širom po Sloveniji proizvajale električno energijo in jo oddajale v omrežje. Isti dan zvečer, med 20. in 21. uro, je cena električne energije znašala 175 evrov na MWh. Ker se je že zvečerilo, so sončne elektrarne nehale proizvajati elektriko, hiše njihovih lastnikov pa so le to potrebovale in dobile iz omrežja.

S prvim februarjem lani so v veljavo stopila spremenjena pravila, ki nalagajo dobaviteljem električne energije 15-minutni bilančni obračun za samooskrbne sončne elektrarne, čeprav imajo odjemalci še vedno letni obračun.  V praksi to pomeni, da dobavitelj nosi celoten strošek razlike v ceni električne energije.

Dobaviteljem elektrike, ki od odjemalcev s sončnimi elektrarnami prevzemajo energijo, ko je proizvedejo več, kot jo porabijo in jo zagotavljajo takrat, ko je njihove elektrarne ne proizvajajo, je po nekaterih ocenah lani iz tega naslova nastalo skupaj za okoli 20 milijonov evrov izgub, letos pa ocenjujejo, da bi številka lahko celo presegla 30 milijonov.

Delna rešitev, ki zamuja že leto in pol

Rešitev naj bi predstavljal Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1), ki ga je državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Tina Seršen že januarja 2023 napovedala za leto 2024, a je po naših informacijah še vedno v medresorskem usklajevanju. »nadaljnji postopki njegovega sprejemanja so odvisni od odločitev koalicije.«

A tudi zakon v obliki, kot je poslan v javno razpravo, ne naslavlja celotnega problema, temveč le gospodinjske odjemalce, ki jih je sicer 80 odstotkov vseh. Malih poslovnih odjemalcev s sončnimi elektrarnami zakon sploh ne naslavlja, po pojasnilih ministrstva zato, ker bi sicer šlo za nedovoljeno državno pomoč. Tudi rešitev za gospodinjstva pa operaterji, ki v skrajni sili razmišljajo celo o odpovedih pogodb, tudi leto in pol kasneje, kot je bilo obljubljeno, še vedno čakajo.

SD načelno za spoštovanje zavez, koalicijski partnerji so tiho

Vse parlamentarne stranke smo povprašali, ali še naprej podpirajo pravico lastnikov samooskrbnih sončnih elektrarn do net-meteringa – slednji jim je bil sicer obljubljen do izteka življenjske dobe elektrarne – ter kdo naj pokrije nastale stroške, ki pri tem nastajajo.

Od koalicijskih strank so odgovorili samo Socialni demokrati, kjer spoštujejo »načelo, da se spoštujejo zaveze do lastnikov samooskrbnih sončnih elektrarn, ki so se ob naložbi zanašali na uporabo net-meteringa in v skladu s pravili sklenili pogodbe.« Na podlagi obstoječih pravil so se namreč odločili za investicijo v zeleni prehod. Ob tem dodajo, da »mora sistem slediti razvoju tehnologij in trga, zato verjamemo, da bo sprememba zakona vpeljala stabilnejši in pravičnejši sistem, saj so finančna bremena, ki jih ta sistem prinaša, vse večja in težja.«

V spremembi zakona so, kot rečeno, zajeta gospodinjstva. Stroške, ki nastanejo pri gospodinjskih odjemalcih bo, če bo zakon, kot je bil v javni obravnavi tudi prestal medresorsko usklajevanje, bi pokrila država. Kaj bo s poslovnimi odjemalci, ne izvemo.

Kot tudi ne izvemo ničesar o tem, kako namerava problem reševati največja vladna stranka Svoboda, ki jo vodi prav »menedžer« ki je na veliko elektrarne po tem sistemu prodajal, saj na naša vprašanja tudi po več pozivih niso odgovorili. Enako tudi koalicijska Levica.

NSi in Demokrati: Kar država obljubi, naj država izpolni, a potrebne so tudi druge rešitve

V NSi opozarjajo, da so investitorji ob izgradnji imeli jasno zagotovilo države za net-metering do izteka življenjske dobe elektrarne. »1. februarja 2024 je operater trga z elektriko Borzen enostransko sprejel spremembe Pravil za delovanja trga z električno energijo, s čimer je stroške letnega net-meteringa v celoti prenesel na dobavitelje električne energije. […] Retroaktivna sprememba pravil za nazaj je nedopustna, prav tako je ustavno sporno, da so se stroški spremembe bilančnega obračuna prenesli na dobavitelje električne energije. Sredstva za to bi morala zagotoviti država in ne dobavitelji električne energije ali lastniki sončnih elektrarn.«

Tudi pri Demokratih opozarjajo, da »Razvojno poslovno okolje veleva, da pogoji za sklenitev dolgoročne pogodbe ostajajo nespremenjeni za čas trajanja pogodbene vezave, ki je tudi vplivala na odločitev za investicijo (razen, če so novi pogoji ugodnejši). Še posebej, ko je pogodbeni partner država.« kot pravijo je slednje ključno za predvidljivo gospodarsko okolje. Če se pogoji spremenijo na škodo investitorja, pa to znižuje zaupanje v državne institucije. »Net metering podporno shemo je pripravila država, zato se ne more izogniti odgovornosti pri iskanju rešitev, vsaj v delu tudi z lastnim prispevkom.«

V NSi za JEK 2, Demokrati za baterijske hranilnike

Nova Slovenija ob tem doda, da že ves čas opozarja, »da projekt prisilne solarizacije Slovenije ni ekonomsko vzdržen in da potrebujemo stabilen proizvodnji vir električne energije (novi blok JEK).« […] Hkrati je potrebno poiskati odgovorne v elektro-energetskem lobiju in nevladnih organizacijah, ki kljub jasnim izračunom in nespornim dokazom na terenu, še vedno vztrajajo na ideologiji nerazumnega zelenega prehoda.«

Demokrati dolgoročno rešitev vidijo tudi v tem, da je treba »obstoječim net-metering sončnim elektrarnam dodati še baterijski hranilnik, morda s posebno subvencijsko shemo za obstoječe investitorje. To bi prineslo tudi dodatno podporo za energetski sistem.«

SDS na naša vprašanja ni odgovorila.

Ravno, kjer bi potrebovali najbolj, subvencij ni

Izgube, ki trenutno nastajajo, bi bilo potrebno pokriti in namenska sredstva za to država tudi ima, je še slišati med dobavitelji. Dolgoročno pa tudi sami rešitev vidijo v vgradnji baterijskih hranilnikov, a zaenkrat lahko o tem odjemalce le izobražujejo in jih k temu spodbujajo. Vgradnja baterijskega hranilnika namreč koristi tudi odjemalcu, saj zagotavlja elektriko tudi, če je v omrežju zmanjka in zmanjšuje strošek omrežnine, a hkrati začetna investicija vanj ni majhna, večina odjemalcev, ki predstavljajo ta problem, pa je v zadnjih treh letih že investirala v sončno elektrarno, brez podpor pa trenutno za mnoge to še niti ni ekonomično upravičeno.

Subvencijo za dograditev obstoječe sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom trenutno lahko dobijo le gospodinjstva, poslovni odjemalci pa le v primeru izgradnje nove sončne elektrarne.

Brez sprememb na področju povračil stroškom dobaviteljem ali subvencij za izgradnjo baterijskih hranilnikov pa bi se v prihodnje po najbolj črnem scenariju lahko zgodilo tudi, da bodo mala podjetja, ki so investirala v sončno elektrarno, ostala brez dobavitelja elektrike in posledično brez pravic iz naslova samooskrbe.