Velik zasuk v ameriškem odnosu do Kitajske, ki bo bistveno vplival na dogajanje v svetu

10. 10. 2025, 08:22

2 minuti branja
Deli

Kishore Mahbubani, singapurski diplomat, ki je bil od januarja 2001 do maja 2002 predsednik Varnostnega sveta Združenih narodov, je bil v torek udeleženec okrogle mize z naslovom “Kako bo izgledala geopolitika v naslednjih desetih letih?” na  konferenci IIMPact 2025. Konferenco organizirajo alumni IIM (diplomanti 21-ih indijskih inštitutov za menedžment), ki živijo v Singapuru.

Na njegovo izjavo je na X-u opozoril podjetnik Arnaud Bertrand, ki se z Mahbubanijem strinja, da je v zadnjih letih prišlo do “velikega premika” v ameriškem pristopu do Kitajske: od poskusov podjarmljenja Kitajske so prešli k “implicitnemu sprejemanju Kitajske kot enakovrednega tekmeca”, s čimer so se v bistvu sprijaznili s sobivanjem kot enakopravni.

“ZDA tega niso storile iz prijaznosti ali dobre volje, ampak – kot pojasnjuje Mahbubani – zaradi strukturnih sil: podjarmljanje deluje le, kadar obstaja asimetrija, a ko enkrat veš, da te lahko druga stran prizadene prav tako močno, kot ti lahko prizadeneš njo, postane sprijaznjenje z enakovrednostjo racionalno,” piše Bertrand. Podjetnik, ki živi in dela na Kitajskem pravi, da je v zadnjega pol leta o tem veliko pisal tudi sam, saj ta premik opaža tudi sam. Mnogi mu pritrjujejo, vedno pa se najde kdo, ki trdi, “da so ZDA v svojem bistvu imperialistične, da se nikoli ne bodo zares odrekle svojim hegemonističnim ambicijam in da gre zgolj za strateško zamegljevanje ali taktični umik”.

“A moč ne deluje tako. Seveda bi ZDA raje ostale hegemon in bi Kitajsko zlomile v trenutku, če bi lahko – a ne morejo, in to je bistveno. Moč ni to, kar si želiš, ampak to, kar lahko storiš. Dejstvo je, da ZDA Kitajske preprosto ne morejo več nadvladovati,” nadaljuje Bertrand.

Bertrand zapis zaključi z opozorilom, da pri tem premiku ne gre za to, da bi ZDA prenehale tekmovati s Kitajsko ali da ne bodo na vse načine poskušale pridobiti ali ohraniti prednosti: “Sprejeti Kitajsko kot enakovredno ne pomeni prijateljstva (ki v geopolitiki sploh ne obstaja, kot je dejal De Gaulle: ‘Narodi nimajo prijateljev, imajo le interese.’). To preprosto pomeni, da so ugotovili, da prevlade ni več smiselno zasledovati in da se je igra premaknila iz ‘kako izločiti tega tekmeca’ v ‘kako si pridobiti prednost tekmecu navkljub’.”