Trideset let po padcu Berlinskega zidu se profesor Žiga Turk spominja zgodovinskega trenutka, ki ga opisuje kot »zmago svetlobe, svobode in kapitalizma«. V svojem zapisu opozarja, da 9. november 1989 ni bil zgolj nemški ali evropski dogodek, temveč konec hladne vojne in dokončen bankrot komunistične ideje. Po njegovem bi moral ta dan praznovati ves demokratični svet, z enako vnemo, kot praznujemo 8. maj, dan zmage nad nacizmom in fašizmom.
https://casopis.zturk.com/p/dan-zmage?r=17wi0t&utm_campaign=post&utm_medium=web
Turk ugotavlja, da se duh praznovanja izgublja zaradi treh razlogov: prvič, ker Zahod ni “zmagal” vojaško, ampak se je Vzhod preprosto sesul sam vase; drugič, ker je razpad komunizma potekal postopoma, skozi vrsto dogodkov, od Solidarnosti in Gorbačova do praške pomladi in razpada Sovjetske zveze; in tretjič, ker mnogi še danes nočejo priznati, da je šlo za moralni in ideološki poraz sistema, ne zgolj za “napake v izvedbi”.
Posebej kritičen je do slovenske brezbrižnosti. Mnogi, pravi Turk, še vedno živijo v iluziji, da Jugoslavija ni bila del totalitarnega sveta, čeprav je imela vse ključne značilnosti: eno stranko, dominantno ideologijo, centralno gospodarstvo in nadzor nad mediji. »Če se v Berlinu ne bi zgodilo to, kar se je, se v Sloveniji ne bi zgodilo nič,« zapiše.
Za Turka je padec zidu simbol točke brez vrnitve, trenutek, ko se je Evropa osvobodila zadnje totalitarne ideologije. Zato po njegovem prepričanju 9. november ne pomeni le konca komunizma, temveč dan zmage, ki bi ga morali praznovati tudi Slovenci.
Komentirajo lahko naročniki