16 dni do volitev: zmagovalci in poraženci februarskih bitk za javno mnenje

Predvolilne bitke pred državnozborskimi volitvami 22. marca so v polnem razmahu, mimo so prva TV soočenja in z njimi prvi zmagovalci in poraženci. 

V tokratni analizi upoštevamo pojavljanje in nastope politikov v februarju, njihove odzive na aktualne tematike ter afere, ki se dotikajo njih ali tekmecev in pogledamo, kako je vse to vplivalo na njihovo javnomnenjsko podporo. Na podlagi tega podamo oceno o zmagovalcih in poražencih februarskih bitk.

Začnimo z javnomnenjsko podporo strankam. Zaradi večje tehtnosti se pri njej naslanjamo na povprečja objavljenih reprezentativnih javnomnenjskih anket, ki jih za opredeljene anketirance pripravlja stran volilna-napoved.si. Po teh bi SDS v februarju dobila 31 poslanskih sedežev (+1 glede na januar), Gibanje Svoboda 24 (+1), SD 9 (+1), NSi+SLS+Fokus 8 (+1), Demokrati 8 (+0), Levica in Vesna 8 (+1).

Pomembno je poudariti, da bi glede na januar iz parlamenta izpadla Resnica, kar pomeni več sedežev za nekatere ostale tudi ob nižjem povprečnem odstotku podpore. Tak primer so v februarju prve tri stranke, torej SDS, Svoboda in SD, kar nazorno demonstrira značilnost d’Hondtovega sistema, ki nagrajuje (ali kaznuje) velike, če neka stranka obstane pod ali nad parlamentarnim pragom.

Gledajoč po blokovski pripadnosti obstoječa koalicija, glede na januar, pridobi 3 sedeže in se povzpne iz 38 na 41 mandatov. Obstoječa opozicija pa pridobi 2 sedeža, kar ji omogoči absolutno večino – iz januarskih 45 napreduje na februarskih 47 sedežev.

Dolgoročni trendi, ki so še najbolj zanesljivi pokazatelj, kaj se dogaja s podporo posameznim strankam, še vedno nakazujejo rahlo izgubljanje vodilne stranke SDS, stagnacijo ali celo rahlo nazadovanje Gibanja Svoboda, stagnacijo SD-ja, rast skupne liste NSi+SLS+Fokus kot tudi Logarjevih demokratov, kratkoročni padec Resni.ce in trend nazadovanja Preroda Vladimirja Prebiliča.

Zmagovalec: Anže Logar (Demokrati)

Za predsednikom novo nastale stranke je zelo uspešen mesec. Spretno mu namreč uspeva na svoj mlin obračati napade, ki jih je deležen z vseh strani. Prava odskočna deska zanj je bila “hamburger afera”, za katero se lahko iskreno zahvali Niki Kovač, saj mu je pomagala do medijske pozornosti, ki jo je s spravnim in potrpežljivim nastopom znal obrniti v svoj prid. Enako velja za upodobitev kot “zlatega prinašalca” Golobu na naslovnici Demokracije, ki jo je pospremil s psom na konvenciji Demokratov.

Odlično je izkoristil tudi prvo predvolilno soočenje na nacionalni televiziji, kjer sta mu prostor za rast dala odsotna Janez Janša in Jernej Vrtovec. Težje mu je bilo ob njuni prisotnosti čez nekaj dni na POP TV, a tudi na komercialki nikakor ni razočaral.

Demokrati uspejo vzdrževati prisotnost tako v medijih, kot na obcestnih plakatih in družbenih omrežjih, z jasnim sporočilom: obstaja izbira. In ta izbira je Anže Logar, sporočajo. Zaenkrat deluje učinkovito.

Poraženec: Vladimir Prebilič (Prerod)

Vse to, kar je Anže Logar, bi na drugem polu moral biti (vsaj tako se je pričakovalo) Vladimir Prebilič. A ni.

Dolgo smo ga čakali in na koncu … ga v resnici nismo dočakali – všečnega, strokovnega, energičnega in retorično spretnega Vladimirja Prebiliča. Kandidat za nacionalnega poslanca Prebilič je skoraj nasprotje kandidata za evropskega poslanca Prebiliča izpred dveh let – dihotomija je tako očitna, da nekateri celo dvomijo v njegovo “vnemo” za nacionalno politiko. Sam to zanika in za N1 pravi, da so sicer storili par napak (diagnosticiral je napačne), ampak da se bo boril do konca.

Edini svetel preblisk je bil odločen, proaktiven govor na RTV soočenju glede romske problematike, češ da so župani vseskozi opozarjali na probleme in vlagali zakonodajo, a jih je vlada vseskozi ignorirala. A kaj, ko je ta nastop prišel nekaj mesecev prepozno, kot je lucidno poudaril Peter Merše v enem od Safarijev.

Kakorkoli, prva soočenja, ki naj bi bila Prebiličeva vozovnica do parlamenta, so mimo in star pregovor pravi, da priložnost zamujena, ne vrne se nobena. hladna prha je prišla nemudoma: POP TV se je odločil, ga v svoje zdravstveno soočenje sploh ni povabil, češ da za parlament kaže bolje Piratom.

Težko je verjeti, da se bo pri teh trendih in negativni energiji, ki se je nabrala okrog njegovega projekta, lahko pobral in vstopil v parlament. Po drugi strani pa – v politiki sta 2 tedna lahko tudi cela večnost in vseh šans še nikakor ni zapravil.

Zmagovalec: Jernej Vrtovec (NSi+SLS+Fokus)

Bolj kot se bližamo volitvam, bolj se izrisuje pomen povezovanja med NSi, SLS in Fokusom, ki ga je kot pobudnik pripeljal do realizacije novi predsednik NSi, Jernej Vrtovec. Jasno, za sodelovanje so potrebni trije (in še kup ljudi za njimi), a NSi kot nosilna stranka se je v teh dogovorih potencialno največ odrekla sebi, v prid skupne koristi celotne naveze. Na koncu se zna obrestovati prav vsem v trojčku.

Predsednik NSi je na soočenjih glasen, energičen in nič kaj prijazen. S tem nase pritegne več pozornosti, ko bi mu je človek pripisal po minutaži (merili smo jo) ali po rangu stranke med konkurenti. Strategija zaenkrat prinaša rezultate.

Vrtovec poudarja, da se v zraku čuti pozitivna energija, kar se odraža v zelo dobro obiskanih srečanji trojčka z volivci na terenu. Da je 1+1+1 v politiki lahko več kot 3 (seveda je lahko tudi manj, a ne v tem primeru), kaže tudi javnomnenjska podpora, ki po skupnem nastopu gre zgolj še navzgor. Kako visoko, bomo videli, morda bodo volitve za trojček prišle celo prehitro, saj iz tedna v teden pridobivajo nove odstotke.

Poraženec: Zoran Stevanović

Čeprav Stevanovića in njegove Resni.ce še ni povsem za odpisati, pa je vendarle verjetneje, da jih v parlamentu ne bomo gledali. Nekaj časa jim je kazalo prav dobro – svojih 15 minut slave so bili deležni celo v tradicionalnih medijih, vključno z obema največjima televizijama. Pa vendar je od TV nastopov s Stevanovićem šlo zgolj še navzdol: zasuli so ga s preteklimi grehi in mu zbili rejtinge v javnomnenjskih anketah.

V pomembnem soočenju na POP TV, kjer je dobil priložnost ob prvokategornikih, se je izkazalo, da ne sodi v to ligo. Bil je stranski igralec, oziroma celo statist.

Njegov parket so vendarle družbena omrežja, kjer lahko stresa svoje populizme, brez da bi mu kdo zanje nastavil ogledalo. Vpliva teh na politično manj izobražene in angažirane državljane z volilno pravico ni za zanemariti, a Stevanovićev problem je ravno v tem, da so “po defaultu” manj angažirani, ko je treba vzeti pot pod noge na volišče. Nič ne kaže, da bo v mobilizaciji uspešen bolj kot pred štirimi leti.

Zmagovalec: Luka Mesec (Levica in Vesna)

Da ima povezovanje multiplikativne učinke, če ga le pravilno zastaviš in pozitivnega duha ne ubijaš z egocentričnim prerekanjem kdo je bolj pameten in všečen, dokazujejo v Levici in Vesni. Stvari so jim že nekaj časa kristalno jasne: če kdo, jih lahko na vodo zadrži že nekoliko postaran, a še vedno “zlati deček” Luka. Pravočasno so zanj ustanovili funkcijo “sokoordinatorja” in ga postavili za glavnega govornika te kampanje. Žensko zastopstvo gor ali dol, Asta Vrečko se je morala umakniti iz moške družbe strankarskih voditeljev. Jasno, Levici gre za preživetje.

Vesna je v združbo prispevala dva prepoznavna obraza in dobro artikulirano zeleno idejo, s tem pa tudi odstotek, dva ali tri zeleno naravnanih volivcev. Ankete javnega mnenja kažejo, da se, podobno kot pri NSi+SLS+Fokus povezovanje obrestuje. Levica javnomnenjsko kar naenkrat več ne visi, spogleduje pa se celo s tretjim mestom. No, kaj takšnega bi vseeno bilo presenečenje, saj praksa kaže, da Levica na volitvah praviloma dobi precej manj podpore od izmerjene v javnomnenjskih anketah.

Kljub temu je Luka Mesec s tovarišijo med zmagovalci predvolilnega februarja.

Poraženec: Matjaž Han (Socialni demokrati)

Socialni demokrati se sicer javnomnenjsko solidno držijo in nikakor niso odpisani tudi za kakšen bolj odmeven rezultat od teh, ki so jih dosegali po Borutu Pahorju. Pa vendar Matjaž Han v prvih soočenjih deluje izžet in vsega skupaj naveličan, kot da bi raje bil s tekmeci na pivu kot v studiu pred kamerami. Nedvomno takšni občutki vladajo še pri komu, a drugi pred 100 tisoč in več gledalci tega ravno ne kažejo.

Kakorkoli, volilna kampanja SD-ja je kot Matjaž Han sam, neizrazita. Slogan Dogovor v resnici ne potegne. Delujejo kot stranski igralci, oziroma kot da so se s to vlogo sprijaznili sami, kar ni dober signal volivcem. Ponavljamo, zanje ni nič izgubljenega in svojih osem ali devet sedežev si bodo zagotovili. A težko se je znebiti občutka, da bi lahko bilo tudi bolje. Celo precej bolje.