Golob po volitvah: govori o narodni enotnosti, dela pa na izključevanju. Analiza prvih javnih nastopov. (VIDEO)

30. 3. 2026, 17:51

6 minut branja
Deli

Javni nastopi Roberta Goloba po volitvah – minuli petek na Odmevih in 24ur zvečer, ter danes po prvih neformalnih pogovorih z Natašo Pirc Musar – so na prvi pogled državotvorni. Sporočilo je jasno: svet je v krizi, razmere so resne, Slovenija potrebuje sodelovanje. Golob govori o “čim širši koaliciji” in celo o vladi “narodne enotnosti”.

Toda problem ni v tem, kar aktualni predsednik vlade pove. Problem je v tem, kar naredi.

Narodna enotnost brez največjega dela opozicije

Prva in največja razpoka v narativu Roberta Goloba je očitna: narodna enotnost brez največje opozicijske stranke. SDS z 28 poslanskimi mandati ni marginalen igralec, ampak eden od osrednjih delov slovenskega političnega prostora. Kljub temu Golob stranko Janeza Janše v vseh javnih nastopih eksplicitno izključuje.

Medtem ko govori o narodni enotnosti, v resnici deluje kot vodja utrjenega političnega bloka, ki išče načine za širitev svojega vpliva desno od sredine.

Golob to izključevanje tudi konkretno utemeljuje – ne kot politično oziroma programsko razliko do tekmeca, ampak kot moralno diskvalifikacijo SDS. Govori o stranki, ki “širi sovraštvo in delitev”, s čimer izključitev predstavlja kot nujnost in ne kot svojo osebno izbiro.

In prav tu Golobov narativ najmočneje trči ob realnost.

Na volitvah 2022 so Svoboda, SD in Levica namreč skupaj osvojile 53 mandatov. Danes jih imajo 40. Gre za izgubo politične dominance. Na drugi strani sta imeli SDS in NSi leta 2022 skupaj 35 mandatov. Tokrat jih desnosredinski blok z Demokrati dosega 43. Če k temu dodamo še Resnico, ki po teoriji sodi med desne stranke, pridemo do 48 mandatov.

Razmerje moči se je premaknilo. Golob pa nastopa, kot da se ni.

“Volja ljudi” – dokler potrjuje mene

Ko ga mediji soočijo z nekaterimi pozivi, da bi se zaradi lažjega oblikovanja vlade morda lahko umaknil, Golob to zavrne kot “izigravanje volje ljudi”.

Na prvi pogled močna izjava. V resnici pa gre za logični trik. Volja ljudi se je namreč pravkar spremenila. Volivci so 22. marca njegov blok oslabili in okrepili alternativo. Če bi bil pri lastnem sklicevanju na voljo ljudi dosleden, bi moral ta signal upoštevati. Namesto tega ga ignorira.

Volja ljudi velja le dokler potrjuje njegov dominantni položaj.

Kriza kot argument in filter

Tik pred današnjim dopoldanskim srečanjem pri predsednici republike je Golob še dodatno zaostril svoj povolilni narativ:

Kriza, ki prihaja, bo res huda … narediti moramo vse, da bi skupaj, vse politične sile, tiste, ki so dobronamerne, začeli snovati ukrepe.

Na prvi pogled Golob govori o vseh političnih silah. A v isti sapi postavi izključujoči pogoj: “tiste, ki so dobronamerne”. Pri čemer poudarja, da k sodelovanju vabi “vse demokratične stranke”.

Enotnost tako ni več dejstvo, ampak stvar Golobove osebne selekcije. Najprej moraš biti “dobronameren”, nato še “demokratičen”. Kar v praksi pomeni: sprejemljiv za Golobov najožji krog z Zoranom Jankovićem vred.

Hkrati se v Golobovih nastopih pojavlja še en vzorec: govori o proti-kriznih ukrepih, šele potem o oblasti. Ne oblikuje večine, da bi izvajal proti-krizno politiko. Pač pa okvir krize uporablja, da bi oblikoval večino.

To odpira še eno vprašanje: ali sklicevanje na gospodarsko krizo Golobu služi zgolj kot priročen okvir po volitvah? Na to opozarja tudi predsednik NSi Jernej Vrtovec, ki poudarja, da so na prihajajočo krizo opozarjali že pred volitvami – s konkretnimi predlogi, kot je znižanje DDV na osnovne življenjske potrebščine – a jih je Golobova koalicija zavrnila.

Sodelovanje ali discipliniranje?

Še en paradoks. Golob poudarja, da se bo z morebitnimi partnerji najprej pogovarjal o vsebini: o energetiki, kmetijstvu, gospodarstvu, boju proti korupciji. Poudarja, da želi zaupanje med strankami graditi “skozi skupno delo”.

Ko pa je javno soočen z vsebinskimi pomisleki morebitnih partnerjev glede njihove programske nezdružljivosti z Levico, odgovori, da so jih “hitro umirili”.

To ni usklajevanje. To je discipliniranje.

Enotnost kot orodje, ne cilj

Eden ključnih momentov naše analize je Golobova omemba morebitnega tretjega kroga glasovanja o mandatarju in možnosti oblikovanja manjšinske vlade.

To pomeni: če ni absolutne večine, Golobu zadostuje tudi relativna večina. Če ni soglasja, mu za vnovičen prevzem oblasti zadostuje tudi gola procedura. “Vlada narodne enotnosti” tako ni Golobov cilj. Je le eno od možnih orodij za ohranitev oblasti v razmerah, ko zanjo ni več enake podpore kot leta 2022.

Največja ironija: boj proti korupciji

Ena od prvih vsebinskih točk, na kateri naj bi usklajevanja med Golobom in morebitnimi partnerji že potekala, naj bi bil boj proti korupciji.

Toda prav tukaj je Golob politično najbolj ranljiv. Povezave z energetskimi lobiji, vred z zlatim padalom v obliki privatizacije Gen-I, pa zasebno-prijateljski in politično-zavezniški odnosi z ljubljanskim županom Jankovićem … V nedavno objavljenih posnetkih javno izpostavljeni očitki o korupciji in provizijah … Vse to ustvarja kontekst, v katerem Golobova zaklinjanja na boj proti korupciji zvenijo ironično.

Golob je veliko prej ena od ključnih glav korupcijske hobotnice kot borec proti njej.

Besede proti realnosti

Na ravni retorike Golob govori o krizi, politični odgovornosti in narodni enotnosti.

Na ravni delovanja pa izključuje največjega tekmeca, ignorira spremenjena razmerja moči, izbira morebitne partnerje, ki jih pri tem sproti disciplinira in si hkrati pušča še odprta vrata za manjšinsko vlado, ki bi jo vodil prek vzvodov trgovine s poslanskimi glasovi.

To ni projekt narodne enotnosti. To je projekt ohranjanja oblasti.

Ni vprašanje, ali bo Golob sestavil vlado …

Golobov narativ ima preveč očitnih kontradikcij oziroma notranjih protislovij.

Ne moreš govoriti o enotnosti in izključevati, govoriti o sodelovanju in si podrejati, govoriti o volji ljudi in ignorirati rezultat volitev, govoriti o vključevanju in hkrati arbitrarno določati, kdo je “dobronameren” in “demokratičen”.

Zato ni vprašanje, ali bo Robert Golob oblikoval vlado. Vprašanje je, koliko časa lahko preživi njegova retorika v tem čelnem trčenju s povolilno politično realnostjo.

4 odzivi na “Golob po volitvah: govori o narodni enotnosti, dela pa na izključevanju. Analiza prvih javnih nastopov. (VIDEO)”

  1. Trta

    Gospod Mayer, dobro ste povedali in prikazali Goloba, kot “prodajalca lepih besed”. V resnici pa se Golob res ne bori za narodno enotnost, ampak bije le boj za OHRANITEV OBLASTI.

    Večjega razdiralca narodne enotnosti, kot so Golobisti – še nismo imeli v vladi vse od osamosvojitve dalje. To je zaznala tudi gospa Bobnar, ko je od nje Golob zahteval, naj še policijo “očisti desnega kadra”. Golob je pristaš enopartijskega sistema, ki opozicijo IZKLJUČUJE. Temu pa se ne reče svoboda, ampak diktatura.

  2. Friderik

    Trta,
    Bobnarjeva sama je, preden sta se s PV udarila, zamenjala najmanj 20 ” janšističnih” kadrov na policiji. Čistka je bila temeljita. Ne govorite neumnosti. Iz sebe je naredila junaka po sili razmer in opozicija, neumna kot je, je takoj zagrabila.

  3. Trta

    Bravo Friderik! Tudi vi spoznavate, da je Golobova vlada dejansko bila in je – “globinski” čistilec opozicije. Poleg vsega, si je podredila tudi policijo in zadnji primeri dokazujejo, da si je Golob podredil celo SOVO. Upam, da mu predsednica republike ne bo spet dala v roke “krmilo” vlade !!!

  4. Kapodistrias

    Vsi levičarji, slovenski, evropski, ameriški, so v bistvu pokvarjeni. Mnogi so sicer lahko dobrodušni in dobrosrčni ljudje, v svojem bistvu pa so pokvarjeni vsaj zaradi ene zadeve: prepričani so, da jim oblast pripada po naravnem pravu, da je njihova oblast nezamenljiva in večna. Neke vrste religija brez Boga. Drži pa tudi, da moramo v Sloveniji še opredeliti, kdo so levi in kdo desni. Nenavadno je, da so vsi slovenski tajkuni (s pokradeno družbeno lastnino) levičarske provinience – v bistvu kapitalisti z levičarskim narativom. In potem nekateri nekaj tvezijo o slovenski skrajni desnici. Narobe svet. Soglašam pa tudi z Virantom, da je o sredinskosti (eni se imajo celo za skrajno sredino) težko govoriti. In tak bi bil rad Logar. Očitno je bipolarnost naravna stvar.

Komentirajo lahko naročniki