Zakaj politiki lažejo – in zakaj se jim to še vedno izplača

7. 2. 2026, 06:31

6 minut branja
Deli

Vsakdo, ki je študenstske klopi na Fakulteti za družbene vede gulil na področjih, povezanih s komuniciranjem, je težko ušel učenju o medijskih teorijah. Ker gre za znanje, ki je specifično za FDV-jevce, ki jih je v politiki in njenih komunikacijskih službah veliko, je spodaj en majhen poenostavljen košček FDV-jevskega znanja, apliciranega na nedavne primere.

Kako neprijetnemu zmanjšati odmevnost

Vlada že zato, ker je vlada, vsakodnevno aktivno diktira tempo in postavlja agendo medijskega poročanja – medijem pove, o čem naj poročajo. Vladnim strategom je jasno, da če prihaja odločitev Komisije za preprečevanje korupcije o premierjevi kršitvi integritete, je prikladno, da se isti dan na kosilu srečajo leve stranke, saj se bodo mediji mnogo bolj ukvarjali s tem kot z odločitvijo KPK. Ste opazili, da se je bistveno manj govorilo o tej odločitvi KPK, zaradi katere bi Golob – kot je obljubil – moral odstopiti?

Kako morate misliti

Vlada v jeziku medijskih teorij tudi izjemno aktivno uokvirja novice. Ne le, da nam pove, kaj je “dobrega” storila (npr. dvignila minimalno plačo). Jasno izbere, katere vidike realnosti je treba poudariti, kaj to pomeni in kako morate o tem misliti: Minister za delo izjavi, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, da koristi vsem zaposlenim in da dvig ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov.

Seveda to storijo ob dejstvu, da jim je kristalno jasno (premier in finančni minister sta ukrepu bojda najprej nasprotovala), da je ukrep ekonomsko škodljiv, ker bodo z višjimi stroški plač višje tudi cene dobrin in storitev, inflacija, slabša bo konkurenčnost slovenskih podjetij, manjša njihova sposobnost investiranja, mnoga se bodo ob tako nepredvidljivem in nestabilnem gospodarskem okolju prisiljena seliti v tujino in odpuščati zaposlene. Poleg tega niti ni jasno, kje bodo sredstva za plače našli v javnem sektorju.

Ko se oglasi gospodarstvo, Golob pokroviteljsko zabrusi, da, po domače, zopet jamrajo. Levica najde sovražnika v desnici in lobijih kapitala, ki da nas sedaj skušajo prepričati, da je dvig minimalne plače nekaj slabega za družbo in da oni pa že nimajo nič z inflacijo, ker so zanjo krivi “vojne, Trump, carine in vse ostalo, kar se dogaja po svetu”.

Mislite, da odločitve sprejemate neodvisno? Motite se.

Mnogi se ob tem sprašujejo, zakaj politiki tako odkrito lažejo. A oni vedo, da se jim laž izplača. Saj ne, da bi, če jo dovolj ponavljajo, postala resnica. A teorija pravi, da ljudje te laži vendarle počasi ponotranijo. Danes že nekoliko zastarela teorija hipodermične igle pravi, da ljudje verjamejo, kar vidijo na televiziji. Ker je občinstvo pasivno, lahko mediji močno oblikujejo mnenja, čustva in vedenje ljudi. Danes sicer velja za teorijo iz vojnih časov, ki je passe. A vendar je tudi danes vse več pasivnih spremljevalcev medijev, spremljamo vse več razprav o dezinformacijah, propagandi in mladini, ki da ne razmišlja več.

Nekoliko mlajša in zmernejša teorija kultivacije, ki je prav tako podprta z raziskavami, posplošeno pravi, da ljudje, ki več časa preživijo ob gledanju televizije, družbo vedno bolj vidijo skladno s tem, kar vidijo na televiziji. To velja tudi za tiste, ki se imajo za kritične gledalce, tiste, ki verjamejo, da znajo ločevati dejstva od fikcije in se imajo za kritične spremljevalce medijev.

In to je tudi eden ključnih razlogov, zakaj je vlada že drugič novelirala zakon o RTV in zakaj vsaka vlada po volitvah na svoj način zapopade medije. Zato je toliko pomembneje, da delujejo tudi takšni, ki niso pod vladnim patronatom. Medijsko delovanje je namreč nedvomno tudi aktivno oblikovanje mišljenja, vrednot, ideologij in ravnanj ljudi. In že majhna sprememba – npr. kultivacija v določeno smer – na tem področju lahko pomembno spremeni družbeno in politično krajino. Tako na slabše kot tudi na bolje.

In čeprav je ta teorija osnovana predvsem na preučevanju vpliva televizije na občinstvo, so družbeni mediji v marsičem sorodni televiziji. V predvolilnem času pa nam predvsem politiki skačejo tudi iz TikToka, Instagrama in Facebooka. Ker je predvolilna kampanja v polnem teku, je predvsem na teh platformah vse več promocije dane v javnost hitro in brez poglobljenega razmisleka. In tako se vse bolj razodeva, da je “cesar nag”.

Včasih se sami ujamejo v lastne zanke

Spomnimo se videa, v katerem vam finančni minister razlaga, da se gotovo motite, če mislite, da vam polovico plače vzame država … Ker se je na ministrovo zavajanje toliko državljanov odzvalo jezno in s posmehom, je naša vključujoča in svobodnjaška vlada pod posnetkom omejila možnost komentiranja.

Priden študent FDV bi v tovrstnem komuniciranju aktualne vlade brez večjega problema prepoznal zavestno manipuliranje, enosmerno uveljavljanje interesov z vsemi dovoljenimi sredstvi in s ciljem čim pogostejšega pojavljanja v medijih. Ta teoretski model odnosov z javnostmi – včasih so mu rekli propaganda – danes sicer velja za neetičnega in nesprejemljivega, a zato ni manj prisoten.

Po tem, ko je pred volitvami v cerkev nenadoma začel zahajati premier, so sedaj celo v Levici posneli promocijski posnetek, v katerem se Asta Vrečko hvali s tem, da so cerkev sv. Trojice v Hrstovljah razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Močno nastrojeni proti Cerkvi, so stranko, ki očitno po novem tudi nagovarja verujoče, tokrat pod objavo napadli njeni podporniki. Ljudje so prepoznali, da je Levica začela igrati Desnico.

In spet smo pri teoriji pomenov, simbolov, kodiranja sporočil. Ker imajo ljudje v glavi izoblikovan pomen pojmov Svoboda, Resnica in Zaupanje ter nasedajo številnim trikom vladnega PR-a v medijih, si (kot je prodorno zapisal Žiga Turk) brez da bi prepoznali volka v ovčji preobleki mimogrede izvolijo njihovo popolno nasprotje.

Naj ta drobec FDV-jevske teorije pripomore k temu, da bi lažje vsaj malo bolj kritično presojali, kar si komunikacijski strategi želijo, da bi kupili na prvo žogo. Do volitev je namreč še nekaj časa, propagandni stroj se šele zaganja in škoda bi bilo, če bi (zopet) kupili mačka v žaklju.

En odgovor na “Zakaj politiki lažejo – in zakaj se jim to še vedno izplača”

  1. Friderik

    Zakaj lažejo? Zakaj smo jim mi pripravljeni verjeti, kljub temu, da vemo, da lažejo? Na primer Janša sebe predstavlja kot osebo brez katere opozicije v Sloveniji ni in kot osebo, ki se žrtvuje, da je na vrhu stranke že 33 let. Z malo truda ugotovimo, da je oboje laž. Tudi brez njega bi imeli opozicijo, ker je pač taka narava političnega sistema in tudi brez njega bi stranka živela naprej, kar so številne druge stranke tudi dokazale. Nihče ni nezamenljiv. V politiki vsakogar zlahka pogrešamo.

    Naslednje vprašanje je, zakaj novinarji lažejo? Mogoče zato, ker v osnovi lažejo to, da sploh so novinarji, ker so v resnici reklamni agentje?

    In zakaj lažejo reklamne agencije? Njihove laži smo vsesplošno sprejeli, kot nekaj normalnega. Ali pa dovolimo, da postanemo “uradni sponzor svežine”, kar je seveda popolna bedarija, a nas to sploh ne moti. Ne moti nas s svojimi lažmi ponižujejo.

Komentirajo lahko naročniki