Vse več starcev, vse manj otrok, kdo bo delal? Alarmantne napovedi OECD za Evropo, za Slovenijo pa še bolj

Najnovejše poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o zaposlovanju razkriva zaskrbljujoče trende na trgih dela v državah članicah, ki jih prinaša staranje prebivalstva.

Brez hitrih ukrepov se bo gospodarska rast v večini držav OECD močno upočasnila, kar bo vplivalo na življenjski standard in povečalo medgeneracijske neenakosti. Medtem ko so nekateri podatki za Slovenijo zaskrbljujoči, pa imamo po drugi strani še veliko neizkoriščenih virov.

Kakšne so predlagane rešitve?

Ljudje po vsem svetu živijo dlje in bolj zdravo kot kdaj koli prej, kar je velik dosežek. Vendar pa bo brez nadaljnjih političnih ukrepov ali sprememb v vedenju staranje prebivalstva znatno vplivalo na gospodarsko rast in sposobnost držav OECD, da še naprej izboljšujejo svoj življenjski standard. Brez znatnega izboljšanja produktivnosti bi se rast BDP na prebivalca v območju OECD upočasnila za približno 40 % (z 1 % na leto v obdobju 2006–19 na povprečno 0,6 % na leto v obdobju 2024–60).

Slovenija z nadpovprečnim upadom delovno aktivnega prebivalstva

Poročilo napoveduje, da se bo do leta 2060 število delovno aktivnih (20–64 let) v območju OECD zmanjšalo za 8 %, v četrtini držav celo za več kot 30 %. Delež upokojencev glede na delovno aktivne bo z 31 % leta 2023 narasel na 52 % do leta 2060. Posledica bo upad deleža zaposlenih v prebivalstvu, kar bo rast BDP na prebivalca v obdobju 2024–2060 zmanjšalo za približno 40 %, z 1 % letno na zgolj 0,6 %. To pomeni 14 % izgubljenega BDP na prebivalca do leta 2060. Za Slovenijo – o naših težavah z rodnostjo smo poročali nedavno – so podatki še posebej alarmantni:

Neizkoriščeni viri dela: starejši in ženske

Poročilo poudarja omejen potencial migracij in družinskih politik za hitro reševanje problema, saj višja rodnost prinaša učinke šele dolgoročno. Umetna inteligenca in avtomatizacija sicer vzbujata optimizem za povečanje produktivnosti, a ni zagotovila, da bo to dovolj. Brez mobilizacije premalo zastopanih skupin, zlasti starejših, se bo breme za ohranjanje življenjskega standarda prevalilo na mlajše generacije, kar bo povečalo že obstoječe neenakosti. Starejši so namreč v zadnjih desetletjih uživali večjo rast dohodkov in premoženja, medtem ko mladi težje dostopajo do lastništva stanovanj, tveganje revščine pa se je preneslo na otroke.  

Kaj vladam predlaga OECD?