Nova slovenska obrambna resolucija, uradno imenovana: Resolucija o razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040, je eden pomembnejših dokumentov, ki se je znašel v obravnavi trenutne oblasti. Čeprav gre bolj ali manj za nadaljevanje prej sprejetih dokumentov, pa določa tudi nekatere korenitejše spremembe; poleg dviga obrambnih izdatkov je to tudi napovedana kadrovska okrepitev oboroženih sil.
Politično najbolj odmevna postavka je povečevanje vlaganja v obrambni sektor. Po doslej veljavnih usmeritvah bi v obdobju 2030 – 40 za vojsko namenili 2 % BDP, po novem pa naj bi ta odstotek dosegli že letos, leta 2030 pa bi dosegli že 3 % BDP, kar bi danes znašalo slabi dve milijardi. Vlada še vedno ostaja zavezana vlaganju najmanj 20 % proračuna za nakup sodobne opreme in oborožitve, po najnovejših pojasnilih pa bodo prejemkov iz tega naslova v večji meri deležna tudi slovenska podjetja.
Financiranje civilnih (pa tudi vojaških) projektov
Ob tem pristojni poudarjajo, da naj krepitev obrambe ne bi finančno posegala v socialo: na novo načrtovane stroške obrambe naj bi pokrivali z zadolževanjem, deloma pa s prerazporeditvijo sredstev med resorji; tako naj bi začenši z letos prerazporejali sredstva med obrambnim ministrstvom ter ministrstvom za zdravje, saj naj bi vojska postopoma pokrivala vse večji del državnega zdravstva. Enako velja tudi za področje kibernetske varnosti, logistike in infrastrukture.
Na tem mestu vlada govori o dvojni uporabi, vendar so njene interpretacije tega pojma v določeni meri v neskladju z definicijami zveze NATO in EU. Dvojno rabo predstavlja civilna implikacija primarno vojski namenjenih zmogljivosti in dejavnosti, ne pa tudi obratno, kot je na primer popravilo cest. Dvojna uporaba naj bi tako služila krepitvi “odpornosti” Slovenije na nevojaških področjih.
Poleg pokrivanja civilnih projektov naj bi SV dobila tudi nekaj sodobne oborožitve: predvidena je vzpostavitev sodobne zračne obrambe, prenovitev in razširitev letalstva predvsem s helikopterji ter vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona do leta 2030.
Naslavljanje kadrovskih težav
Zgoraj navedeni načrti zahtevajo izdatno kadrovsko popolnitev: obravnavana resolucijo načrtuje povečanje mirnodobne sestave SV na 10.000 pripadnikov. Trenutno ta znaša manj kot 7.400 pripadnikov, od tega jih je slabih 6.200 poklicnih vojakov, ostalo s pogodbeni rezervisti.
Skupaj z rezervo naj bi v po navedbah ministra Sajovica v roku 10 ali 15 let dosegli 30.000 pripadnikov, uvedel pa naj bi se sistem pokrivanja prostora po vzoru nekdanje TO. Tako številke kot način popolnjevanja zaenkrat ostajajo neznanka.
Prav je, da se vlaganja v obrambo povečujejo, in vlada je na tej točki požela tudi podporo opozicije. A zadeva je večplastna in še zdaleč ne tako preprosta, kot jo vlada želi predstaviti.
Naročniška vsebina
Zato je na papirju kadrovska usmeritev resolucije pravilna. Le da ni izvedljiva. Nimamo sistema popolnjevanja (30.000 vojakov ne bomo pridobili s tabori za mlade), nimamo dovolj inštruktorjev, da družbenih dejavnikov nastrojenosti proti vojski niti ne omenjamo. Kaj smo od ukinitve naborništva (2002) do danes zamudili, nam pove preprosta matematika: če se je v Sloveniji letno rodilo 20.000 otrok ter bi jih četrtina odslužila vojaški rok ter bi bili 10 let pripadniki rezerve, bi danes premogli silo 40.000 rezervistov (brez potencialne strateške rezerve).
Finci so to vedeli. Slovencem pa bo sistem, ki sta ga ubili politika in stroka, zelo težko priklicati od mrtvih, ne glede na resolucije, reorganizacije, transformacije vojske in bonbončke za mladino.
Komentirajo lahko naročniki