Ob dnevu spomina na umrle se oziramo na tiste, ki so med 31. oktobrom 2024 in danes zapustili ta svet. Njihova dela – od glasbenih revolucij do mirovnih sporazumov, od duhovnega vodstva do politične strasti in še vedno oblikujejo našo sedanjost. Spominjamo se jih z globokim spoštovanjem, tiho hvaležnostjo pa tudi kontroverzom .
Quincy Jones (14. marec 1933–3. november 2024)
3. novembra lani nas je zapustil Quincy Jones, ameriški glasbeni titan, ki je v sedmih desetletjih kariere prejel 28 Grammyjev, Emmy in Tony. Kot producent je oblikoval zvok popa in jazza, sodeloval z Michaelom Jacksonom pri albumih kot Off the Wall, Thriller in Bad, ter dirigiral dobrodelno pesem We Are the World za pomoč Etiopiji. Napisal je glasbo za filme kot V vročini noči, Hladnokrvno in Barva vijolična, prejel pa je tudi humanitarne nagrade, med drugim oskarjevo častno. Jones, potomec sužnjev in valižanskih prednikov, je izdal avtobiografijo in se boril za pravice temnopoltih, kot je zapisal: »Glasba je most med preteklostjo in prihodnostjo.« Njegova zapuščina navdihuje generacije, od jazzovskih orkestrov do hollywoodskih uspešnic.
Jimmy Carter (1. oktober 1924–29. december 2024)
29. decembra lani je v 100. letu starosti umrl Jimmy Carter, 39. predsednik ZDA (1977–1981) in najdaljše živeči ameriški predsednik, ki je postal sinonim za humanizem in mir. Kot kmetov sin iz Georgije je služil v mornarici, postal guverner in nato predsednik, kjer je sklenil Camp Davidski sporazum med Izraelom in Egiptom ter vzpostavil diplomatske odnose z Kitajsko. Po odhodu iz Bele hiše je ustanovil Carter Center, prejel Nobelovo nagrado za mir leta 2002 za delo na področju človekovih pravic, demokracije in boja proti boleznim v revnih državah, ter z ženo Rosalynn (ki je umrla leto prej) gradil hiše za revne prek Habitat for Humanity. Kljub kritikam zaradi iranske krize je ostal simbol integritete: »Življenje je kot kolesarjenje. Da ohraniš ravnotežje, moraš ves čas napredovati.« Njegova smrt je sprožila globalni val spoštovanja, pogreb pa je državni, združil pa je celo politične nasprotnike kot sta Trump in Obama.
Jean-Marie Le Pen (20. junij 1928–7. januar 2025)
7. januarja letos je umrl Jean-Marie Le Pen, ustanovitelj francoske desne stranke Front National (danes Rassemblement National), ki je v 40 letih na čelu stranke oblikoval evropsko desnico. Kot najmlajši poslanec v francoski zgodovini leta 1956 in veteran iz Alžirske vojne je postal simbol nacionalizma, a tudi kontroverze, saj je zanikal holokavst in bil večkrat obsojen za rasizem. Njegova hči Marine ga je izključila iz stranke, a je vplival na njeno rast. Umrl je v 96. letu, njegova smrt pa je sprožila debate o zapuščini: »Brez Le Pena bi francoska desnica ostala v senci.«
George Foreman (10. januar 1949–21. marec 2025)
21. marca je v 76. letu umrl George Foreman, ameriški boksarski legenda in dvakratni svetovni prvak v težki kategoriji, ki je osvojil zlato na olimpijadi v Münchnu 1972. Iz revščine v Houstonu je postal simbol moči, remagal Joea Frazierja in Michaela Moorera v 45. letu , a se po skoraj smrtni izkušnji leta 1977 spreobrnil v krščanstvo in postal pastor. Kot podjetnik je prodal več kot 100 milijonov žarov George Foreman Grill in postal oče 12 otrok, vsi sinovi poimenovani George. Njegova smrt je pretresla svet boksa: »Big George je bil ne le boksar, ampak človek vere in discipline.«. Kljub porazu na vrhuncu kariere proti Največjemu Muhamedu Aliju v Kinshasi v t. i Rumble in the Jungle ( Ali je bil prvi in zadnji ki je kadarkoli premagal Foremana z knockoutom) je poraz športno sprejel in z Alijem postal dober prijatelj ter celo rekel:« » Dejstvo da me ni udaril, ko sem padal na tla ga naredi največjega v mojih očeh.«
Papež Frančišek (Jorge Mario Bergoglio) (17. december 1936–21. april 2025)
21. aprila, na velikonočni ponedeljek letos, je tukaj zemeljski svet zapustil papež Frančišek, prvi jezuit in Latinskoameričan na Petrovem prestolu, ki je vodil Katoliško cerkev od leta 2013. Kot argentinski kardinal je bil znan po skromnosti, živel je v preprostem stanovanju in vozil se z javnim prometom , kot papež pa je poudarjal usmiljenje, skrb za revne in okolje, kar je zapisal v okrožnici Laudato si’. Reformiral je kurijo, se boril proti korupciji in odprl vrata migrantom, hkrati pa sprožil debate o družini in rodni ideologiji. Kljub kritikam zaradi osebnih sprememb v Cerkvi je ostal priljubljen med verniki; njegova zadnja beseda je bila velikonočni pozdrav: »Ne more biti miru brez svobode.« Njegov pogreb je združil milijone, zapuščina pa ostaja v boju za pravičnejši svet.
Felix Baumgartner (20. april 1969–17. julij 2025)
17. junija je v 56. letu umrl Felix Baumgartner, avstrijski skakalec v padalo, ki je leta 2012 presegel zvočno pregrado s skokom iz 39 km višine. Kot »Fearless Felix« je osvojil BASE jumping in helikopterske akrobacije, a v zadnjih letih podpiral desnico. Umrl je v nesreči s paraglajderjem v Italiji: »Njegovi skoki so bili simbol poguma, ki presega meje.«
Hulk Hogan (Terry Gene Bollea) (11. avgust 1953–24. julij 2025)
24. julija je v 71. letu umrl Hulk Hogan, ikona rokoborstva, ki je z »Hulkamanijo« v 80. letih dvignil WWF (zdaj WWE) na globalno raven. Kot Terry Bollea je osvojil več naslovov, igral v filmih kot Rocky III in postal oče resničnostne TV z Hogan Knows Best, kljub nekaterim neposrečenim potezam in izjavam pa je bil in ostal ikona in legenda . Umrl je zaradi srčnega napada: »Hulkster je bil pop kulturni junak, ki je učil otroke o moči in veri.«
Giorgio Armani (11. julij 1934–4. september 2025)
4. september je v 91. letu umrl Giorgio Armani, italijanski modni kralj, ki je z nekonstrukcijskimi suknji in hollywoodskimi rdečimi preprogami revolucioniral modo. Iz medicinskih študij v Milanu je ustanovil imperij leta 1975 s partnerjem Sergiom Galeottijem, oblekel zvezde kot Richard Gere v American Gigolo in prepovedal anoreksične manekenke. Bil je »Re Giorgio«, zasebnik in filantrop: »Moda je eleganca in moč v ravnotežju.« Njegova smrt je zaprla neko poglavje v italijanski prestolnici mode v Milanu.
Giorgo Armani. Foto:Wikipedia
Charlie Kirk (14. oktober 1993–10. september 2025)
10. septembra je bil v 31. letu starosti brutalno umorjen Charlie Kirk, ameriški konservativni aktivist in soustanovitelj Turning Point USA, ki je mobiliziral mlade za Trumpovo desnico. Kot govornik na kampusih in človek z jasnim stališčem in svojim jazom je postal tarča, umrl pa v atentatu v Utahu, pred očmi tisočih na kampusu. Za seboj je zapustil vdovo Eriko in dva majhna otroka. Njegova smrt je sprožila val nasilja in preiskav: »Kirk je bil glas nove generacije, a cena je bila visoka.«
Robert Redford (18. avgust 1936–16. september 2025)
16. septembra je v 89. letu umrl Robert Redford, hollywoodski zvezdnik in ustanovitelj Sundancea, ki je s filmi kot Butch Cassidy in Sundance Kid, The Sting in All the President’s Men postal ikona 70. let. Kot igralec in režiser, med drugim je osvojil oskarja za Ordinary People, je podpiral neodvisno filmsko sceno in okoljske boje, a tudi izgubil sina v otroštvu. Njegova smrt je žalostila filmski svet: »Redford je bil ne le lepotec, ampak vizionar, ki je dal glas neodvisnim.«
Ivan Klíma (14. september 1931–4. oktober 2025)
4. oktobra je v 94. letu umrl Ivan Klíma, češki pisatelj in disident, ki je preživel nacistični Terezín in komunistične represije, a ostal simbol upora. Z romani kot Sodnik po milosti in Čakanje na temo je raziskoval moralne dileme pod totalitarizmom, prejel nagradi Magnesia Litera in Frantza Kafko. Njegova zapuščina: »Življenje je boj med dobrim in zlom, a pogosto zmagata dva zla.«
Halid Bešlić (20. november 1953–7. oktober 2025)
7. oktobra je v 71. letu umrl Halid Bešlić, bosanski narodno-zabavni pevec z baritonom, ki je z 19 albumi in 500 dobrodelnimi koncerti med bosansko vojno postal regionalna ikona. Iz vasi blizu Sokoca je pel o ljubezni in bolečini, nazadnje posvetil pesem ženi Sejdi, med njegove največje hite sodijo Romanija, Prokleta je žena ta, Miljacka, itd. Njegova smrt je objokala Balkan: »Halidov glas je bil duša Bosne.«
Diane Keaton (5. januar 1946–11. oktober 2025)
11.oktobra je v 79. letu umrla Diane Keaton, oskarjeva igralka iz Annie Hall, Krstnik in Nekaj se mora spremeniti, ki je z ekscentričnim slogom in bojem proti bulimiji navdihovala generacije. Posvojila je dva otroka, podpirala brezdomce in živali, umrla pa zaradi pljučnice. Njena družina: »Diane je bila luč in smeh, njena zapuščina v filmih in srcu.«
Poleg zgoraj naštetih so svet zapustili še: Greg Hildebrandt (23. 1. 1939 – 31. 10. 2024), Ilustrator fantazijskih svetov Star Warsa in Tolkienovih del, Uma Ukpai (7. 1. 1945 – 6. 10. 2025), Nigerijski evangelist, ki je z množičnimi pohodi in bolnišnicami navdihoval Afriko, Francisco Moreno Barrón (3. 10. 1954 – 26. 10. 2025), Mehiški nadškof Tijuane, ki je služil migrantom in revnim in še mnogi drugi. Naj vsi počivajo v miru.
Komentirajo lahko naročniki