Ustavno sodišče je objavilo težko pričakovano odločitev glede novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Razveljavilo je ključni del, ki je zdravstvenim delavcem omejeval ali prepovedoval dodatno delo zunaj javnega sistema, saj je presodilo, da je takšna ureditev v neskladju z ustavo. Kar nekoliko spregledano pa je ostalo, da ni razveljavilo dela zakona, ki zdravnikom prepoveduje delo za javne zavode in koncesionarje preko statusa samostojnega podjetnika. Zakaj je to problematično in kakšne posledice bo imelo, preberite tukaj.
Čeprav so v zdravniških vrstah odločitev pozdravili, pa ločeni mnenji ustavnih sodnikov opozarjajo na globoke ideološke in sistemske razpoke, ki jih sodba pušča odprte.
Ustavno sodišče je Državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta. Do takrat bo v veljavi prejšnja, manj restriktivna ureditev. Odločitev so takoj pozdravili v Zdravniški zbornici Slovenije in sindikatu Fides.
Predsednica zbornice Bojana Beović je poudarila, da je bil vladni ukrep nesorazmeren in diskriminatoren. Po njenem mnenju bi vztrajanje pri prepovedi dodatnega dela še poslabšalo dostopnost do storitev in podaljšalo čakalne dobe.
»Omejevanje dela v razmerah, ko zdravnikov primanjkuje, potrebe starajočega se prebivalstva pa naraščajo, je nesmiselno,« je izpostavila Beovićeva in dodala, da imajo vodstva zavodov že zdaj dovolj orodij za nadzor nad delom zaposlenih.
Podobno kritičen je bil predsednik Fidesa Damjan Polh, ki je sodbo označil za nezaupnico vladi. Prepričan je, da prepoved dodatnega dela ni okrepila javnega zdravstva, temveč je le še poglobila kadrovsko krizo.
Svetlič: “Nevaren precedens nezaupanja v trg”
Kljub razveljavitvi nekaterih členov pa vsebina sodbe sproža resne pomisleke o prihodnjem varstvu gospodarske pobude v Sloveniji. Ustavni sodnik dr. Rok Svetlič je v svojem ločenem mnenju opozoril, da večinska odločitev temelji na nevarnem precedensu.
Zelo narobe bi se bilo navduševati nad tem, da je Ustavno sodišče razveljavilo dele zdravstvenega zakona, ki zdravnikom prepovedujejo popoldansko delo. Namreč ni vseeno, kako je to naredilo.
Kot v ločenem mnenju pojasnjuje sodnik dr. Svetlič, je utemeljitev večine nevarna, ker v…
— Žiga Turk (@ZigaTurk) December 24, 2025
Svetlič meni, da sodišče v ustavnopravno presojo uvaja apriorno nezaupanje do tržne dejavnosti in dobička, ki sta obravnavana kot nekaj, kar je samo po sebi v nasprotju z javnim interesom. Opozoril je, da se s tem spreminja standard 74. člena ustave; namesto tehtanja med svobodno pobudo in javno koristjo se vzpostavlja domneva, da je podjetništvo problematično.
Po Svetličevem mnenju sodišče sploh ni dokazalo, da bi omejitve dejansko povečale dostopnost zdravstva, temveč je sledilo abstraktnemu političnemu cilju.
Čeferin o diskriminaciji koncesionarjev
Na operativne pomanjkljivosti zakona, ki jih je sodišče sicer delno pustilo v veljavi, pa je opozoril sodnik dr. Rok Čeferin. V odklonilnem ločenem mnenju je ostro kritiziral del odločitve, ki potrjuje prepoved sodelovanja koncesionarjev z zdravniki, ki delujejo kot samostojni podjetniki.
Čeferin sicer priznava, da je za javne zavode smiselno, da temeljijo na delovnem razmerju, a poudarja, da so koncesionarji v drugačnem položaju. »Koncesionarji poslujejo na trgu, nosijo polno poslovno tveganje in so odvisni od racionalne organizacije dela,« je zapisal.
Zakonska zahteva po obvezni redni zaposlitvi jim po njegovem mnenju neupravičeno otežuje poslovanje in jih postavlja v slabši položaj, ne da bi to prinašalo dokazljive koristi za bolnike. Za kakovost storitve po Čeferinovem mnenju namreč ni pomembno, v kakšni pravni obliki zdravnik opravi svoje delo v prostem času.
Prihodnost javnega zdravstva ostaja negotova
Čeprav je Ustavno sodišče pritrdilo nekaterim delom novele, denimo ureditvi koncesij, ostaja jasno, da bo morala politika v prihodnjem letu poiskati bolj premišljene rešitve. Medtem ko zdravniške organizacije upajo, da bo odločitev zadržala kader v javnem sistemu, pravni strokovnjaki opozarjajo, da je bila s to sodbo načeta ustavna zaščita prostega trga, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice tudi zunaj zdravstva.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je po odločitvi poudarila, da sodbe ne razume kot nezaupnice vladi ali zdravstveni reformi. Po njenih besedah je sodišče pritrdilo, da so cilji novele zakona o zdravstveni dejavnosti primerni, sporno pa je bilo predvsem, da je zakon na sistemski ravni uvedel dodatno konkurenčno prepoved, ki po presoji sodišča ni nujna.
Napovedala je, da bodo na ministrstvu odločbo podrobno preučili in poiskali način za njeno pravilno uresničitev.
Ob vsem tem pa Fides opominja, da jih čaka še presoja drugih vprašanj, povezanih z dolgotrajno stavko, kar pomeni, da se pravni in politični boji v slovenskem zdravstvu še zdaleč niso končali.
Komentirajo lahko naročniki