Robert Golob se je “ločevanja javnega in zasebnega zdravstva” lotil na protiustaven način, je znano po današnji odločitvi Ustavnega sodišče, ki jo povzemamo tukaj.
V veljavi pa ostaja določilo, da zdravniki s statusom samostojnega podjetnika ne bodo več smeli sklepati pogodb z javnimi zavodi in koncesionarji, kar v praksi pomeni, da bo za “popoldansko delo” v javni mreži na voljo zgolj davčno izjemno neugodna oblika sodelovanja. Ne pa tudi pri čistih zasebnikih, ki bodo zdaj davčno ugodnejša izbira.
To in pa javni pogrom nad zdravniki, ki veliko delajo tudi izven matičnih ustanov, pa zna bistveno vplivati na motivacijo za “popoldansko delo” v javni zdravstveni mreži, kar bo imelo neizbežne posledice za število opravljenih storitev in posledično za čakalne dobe.
Poglejmo na znanem primeru, ki smo ga razkrivali v preteklih tednih.
Med očitki, ki jih je vodstvo novomeške bolnišnice nanizalo kot razlog za razrešitev in prekinitev delovnega razmerja z ortopedom Gregorjem Kavčičem je tudi, da je s svojo »sprevrženo prakso« operiranja pacientov v zasebni kliniki (s koncesijo) umetno podaljševal čakalne vrste v Splošni bolnišnici Novo mesto. Prav to frazo je v svojih napadih na zdravniku uporabil tudi predsednik vlade Robert Golob.
A kot trdijo naši viri, je situacija dejansko nasprotna, Splošna bolnišnica Novo mesto pa na naša poizvedovanja ni odgovorila. Kavčič je tudi v času »sporne prakse« čakalne vrste krajšal, zdaj pa se utegnejo resno podaljšati.
Pred tedni smo poročali o zamolčanih dejstvih razrešitve vodje oddelka ortopedije v Splošni bolnišnici Novo mesto Gregorja Kavčiča. Po javnih navedbah vodstva bolnišnice je namreč strokovni nadzor pokazal, da je Kavčič »namerno podaljševal čakalne dobe, bolnike pa preusmerjal h koncesionarju,« kjer je sam opravljal operacije. Konkretno 150 operacij v zadnjih štirih mesecih pred razrešitvijo.
Tako vodstvo novomeške bolnišnice kot tudi državna sekretarka na zdravstvenem ministrstvu Jasna Humar zadevo opisujejo kot »sprevrženo dejanje na škodo pacientov predvsem tistih težjih, ki so čakali v javni bolnišnici.«
Operiranje izbranih pacientov
Pacientom, ki so čakal v čakalni vrsti SB Novo mesto, je namreč ponudil, da jih lahko operira prej, če operacijo opravijo v centru Arbor Mea, kjer je prav tako operiral Kavčič. Ker gre za koncesionarja v javni mreži, pacientom niti ni bilo treba nič doplačati za operacijo.
A v Splošni bolnišnici Novo mesto opozarjajo, da je šlo za sprevrženo prakso, saj »klicali niso po vrsti, ampak paciente, ki so enostavnejši,« za katere je bilo jasno, da jih lahko še isti dan odpustijo v domačo oskrbo, je v Odmevih opozorila Jasna Humar.
»Škoda je bila narejena tistim, ki so ostali v čakalni vrsti v Novem mestu. Ker dr. Kavčič ni želel operirati popoldne dodatnega programa v Novem mestu, kjer bi operiral vse paciente po vrsti, ki so čakali, so težji ostali v čakalni vrsti, medtem, ko so se lažji pacienti predčasno operirali pri koncesionarju.«
Čeprav uradno sploh ne obstajajo »lažji« in »težji« pacienti, je bila operacija v kliniki Arbor Mea možna samo za paciente, kjer se je pričakovalo, da gredo lahko neposredno v domačo oskrbo, saj za razliko od splošne bolnišnice zasebna klinika nima osebja, ki bi skrbelo za dolgotrajne paciente.
A pacienti, ki so ostali v vrsti v SB Novo mesto, zato niso bili nič na slabšem. Vrsta je bila zaradi opravljenih posegov v vsakem primeru krajša, torej so prišli na vrsto prej.
Več o tej zgodbi pa tudi v prispevkih:
Realnost dvojnega vodenja pacientov
Do problema, ki so ga izpostavili v SB Novo mesto, naj bi prišlo, ker naj bi se nekateri pacienti hkrati vodili v dveh vrstah, zaradi česar, naj bi bila tista v splošni bolnišnici daljša. Pacient, ki je bil morda že operiran pri koncesionarju, je bil v SB Novo mesto še vedno v vrsti, običajno do naslednjega pregleda.
A pri tem je šlo predvsem za neprečiščenost vrst v splošni bolnišnici, kjer naj bi bilo glede tega še več sistemskih nepravilnosti. Dolžnost bolnišnice je namreč, tako naši viri, da pacientom omogoči, da storitev opravijo v drugi ustanovi v javni mreži, v kolikor je pri njih čakalna vrsta dolga, a SB Novo mesto tega ni počela. Niti za urejanje čakalnih vrst ni bilo ustrezno poskrbljeno.
Glede dvojnega beleženja pa naš vir pojasni, da gre za logično posledico sistema kakršen je. SB Novo mesto namreč ne ve, da gre pacient na operacijo k zasebniku, zasebnik pa prav tako ne ve, od kod je pacient prišel, zato tudi ne javi v splošno bolnišnico, da je pacient že operiran. Edini, ki bi lahko javil to informacijo, bi bil pacient sam, pacienti pa tega običajno ne počnejo. Zato so običajno nekaj časa vodeni v čakalni vrsti tudi po tem, ko so operacijo že dobili in se jih je iz vrste odstranilo ob naslednjem pregledu, ko se je ugotovilo, da so že bili operirani.
Ta dvojnost pa ni krivda zdravnika, ki je operiral, pač pa sistema. Hkrati pa zaradi tega nihče ni čakal dlje, le splošna čakalna vrsta bolnišnice je bila videti daljša. Na urnik operacij so dajali samo neoperirane paciente in če se je izkazalo, da je kdo že bil operiran, so poklicali naslednjega, tako naš vir, ki meni, da je kvečjemu kriva bolnišnica, ker ni imela kontrolnih točk, kjer bi se čakalne vrste urejale bolj ažurno.
Dodatni program sprva v bolnišnici, dokler je šlo
Državna sekretarka dodatno zavaja v svoji izjavi, ko prvi, da bi ortoped Kavčič, če bi dodatni program namesto pri koncesionarju opravil v SB Novo mesto, lahko po vrsti operiral vse. A to je dejansko počel, dokler je bilo mogoče in zaradi tega je imela SB Novo mesto tudi najvišjo realizacijo dodatnega programa na področju ortopedije.
Dokler se niso uprle medicinske sestre, s katerimi naj bi vodstvo bolnišnice po nekaterih informacijah ravnalo še slabše kot smo sprva poročali in naj bi bile na več oddelkih povsem izgorele, za povsem mizerno plačilo. Medicinske sestre in administratorke za izvajanje dodatnega programa praktično ne dobijo nič dodatnega plačila, govori se celo o mizernih 2 evrih na uro izvajanja dodatnega programa, saj da v programu niso predvidene. Nekaterim, sicer na drugih oddelkih, naj bi celo nosili denar v kuvertah.
Prav na to podplačanost je vodstvo opozarjal predstojnik Kavčič in bil zato tudi trn v peti (poleg drugih sporov, ki naj bi jih imel z vodstvom).
Logika plačevanja, ki pusti paciente na cedilu
Na slabšem zaradi prakse dr. Kavčiča niso bili pacienti – ti so prišli v vsakem primeru prej na vrsto, le da ne morda v optimalnem vrstnem redu, saj so bili nekateri lažji operirani prej, pri zasebniku, kot bi bili sicer težji pacienti v splošni bolnišnici, ki možnosti pri koncesionarju niso imeli. A tudi ti težji pacienti so bili operirani prej, kot bi bili, če Kavčič vrste ne bi skrajševal z operacijami pri zasebniku-koncesionarju.
Na slabšem so bile izključno finance novomeške bolnišnice, saj ZZZS posege plačuje pavšalno, namesto, da bi plačeval po realnih stroških. Pri lažjih pacientih, kjer je stroškov manj, je tako dobiček večji, kar pa vodi v napačne motivacije.
Golobova vlada je sprva sicer napovedovala nujno potrebno reformo ZZZS, a so nad njo povsem dvignili roke in zgolj dodatno zdravstveno zavarovanje z zasebnih zavarovalnic prenesli na ZZZS v obliki obveznega prispevka, obračunavanje storitev pri ZZZS pa je enako zastarelo kot prej.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki