Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ga je sprejela Golobova koalicija, je pri prepovedi dela zdravstvenemu delavcu zunaj javne službe protiustavna, je odločilo Ustavno sodišče. A hkrati je presodilo tudi, da omejevanje oz. prepoved dela zdravnikov pri javnih zavodih in koncesionarjih preko statusa samostojnega podjetnika ni neustavna. To v praksi pomeni, da bodo zdravniki znotraj javne mreže sicer lahko opravljali popoldansko delo, ampak na davčno izjemno neugoden način.
V delni odločbi št. U-I-79/25-30 z dne 11. 12. 2025 je Ustavno sodišče presojalo ustavnost novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N), ki je močno omejila možnosti dodatnega dela zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zavodih, ter uporabo statusa samostojnega podjetnika v javni zdravstveni mreži. Pobudo so vložili zasebni zdravniki, zobozdravniki, zbornice in posamezniki.
Ustavno sodišče je ugotovilo protiustavnost prve in druge povedi prvega odstavka 53.b člena ZZDej, kolikor se nanašata na zdravstvene delavce, zaposlene v javnih zavodih. Te določbe so namreč bistveno omejile možnost, da bi ti zdravstveni delavci zunaj matičnega javnega zavoda opravljali zdravstvene storitve, zlasti tržne storitve, in to tudi v prostem času. Sodišče je presodilo, da gre za poseg v pravico do svobode dela (49. člen Ustave) in v pravico do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave), ki ni prestal testa sorazmernosti.
Kot ključno je poudarilo, da je zakonodajalec sicer zasledoval legitimen cilj – zagotovitev stabilnega delovanja javne zdravstvene mreže, preprečevanje konflikta interesov in zadržanje kadrov v javnem sistemu –, vendar ni izkazal, da so tako stroge in splošne omejitve nujne in primerne za dosego tega cilja. Zlasti ni bilo prepričljivo dokazano, da bi prepoved tržnega dela dejansko privedla do več opravljenih storitev v javni mreži. Poleg tega bi bilo cilje mogoče doseči z blažjimi ukrepi, na primer z individualno presojo soglasij za dodatno delo ali z učinkovitejšim nadzorom nad izpolnjevanjem delovnih obveznosti v javnih zavodih. Zato je sodišče ugotovilo, da zakonodajalec ni spoštoval načela sorazmernosti.
Hkrati pa je Ustavno sodišče presodilo, da prvi odstavek 53.c člena ZZDej in 7. točka prvega odstavka 44.f člena ZZDej, kolikor se nanašata na zdravstvene delavce, ki poslujejo kot samostojni podjetniki, nista v neskladju z Ustavo. Prepoved sklepanja podjemnih pogodb z javnimi zavodi ter izvajanja koncesijskega programa v statusu samostojnega podjetnika je sodišče ocenilo kot ustavno dopustno omejitev svobodne gospodarske pobude. Zakonodajalec ima na tem področju široko polje presoje, saj mora zagotoviti nadzor, stabilnost in organizacijsko predvidljivost javne zdravstvene službe, kar je težje doseči pri razmerjih s samostojnimi podjetniki.
Ustavno sodišče je Državnemu zboru naložilo, da ugotovljeno protiustavnost odpravi v enem letu, do takrat pa velja ureditev, kot je veljala pred sprejetjem sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti. O preostalih izpodbijanih določbah bo odločilo posebej.
*odločba ustavnega sodišča povzeta z umetno inteligenco
Komentirajo lahko naročniki