Namesto božičnega miru smo bili v Državnem zboru priča neuspelemu političnemu manevru. Koalicija je za 24. december sklicala izredno sejo o spremembah volilne zakonodaje, ki pa je bila zaradi obstrukcije opozicije in nesklepčnosti odpovedana. V ozadju ostajajo očitki o predvolilnem boju in desetletje starih ustavnih dolgovih.
Na predvečer božiča bi morali poslanci odločati o novelah zakona o poslancih in zakona o volitvah v DZ. Vendar je dvorana ostala prazna; poslanci SDS in NSi so sejo obstruirali, koaliciji pa ni uspelo zagotoviti zadostnega števila prisotnih za sklepčnost.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je kljub pozivom opozicije, naj sejo prestavi na 29. december, vztrajala pri božičnem datumu, kar je sprožilo val kritik o pomanjkanju transparentnosti.
Osrednji namen predloga je uradno odprava neustavnosti, ki se vleče že od leta 2014, ko je bil Janezu Janši protiustavno odvzet mandat. Ustavno sodišče že desetletje zahteva, da se poslancem zagotovi ustrezno sodno varstvo v primeru izgube mandata.
Vendar pa je koalicija (Svoboda, SD, Levica) v isti paket vključila še nove, strožje pogoje za kandidiranje:
- Sodno varstvo: Poslanec se lahko pritoži na odločitev o odvzemu mandata.
- Omejitev kandidature: Prepoved kandidiranja za osebe, obsojene na več kot leto zapora.
- Nezdružljivost funkcij: Strožja pravila glede dejavnosti, ki niso združljive s poslansko funkcijo.
Koalicija predlog utemeljuje kot nujen higienski standard za krepitev zaupanja v državo, podobno kot velja za policiste ali sodnike. Opozicija pa v tem vidi “laskanje volivcem” tri mesece pred volitvami (22. marec 2026).
Glavni pomisleki kritikov:
- Ustavna spornost: Ustava zagotavlja splošno volilno pravico. Omejitve morajo biti sorazmerne, kar bi pri splošni prepovedi za vse kazni nad enim letom lahko padlo na ustavni presoji (podobno kot primer Kmetijsko-gozdarske zbornice leta 2024).
- Sporna časovnica: Sklic seje na božični večer po mnenju opozicije služi zmanjševanju javnega pritiska in onemogočanju poglobljene razprave.
- Selektivnost: Kritiki opozarjajo, da gre za poskus politične izločitve nasprotnikov pod krinko moraliziranja.
Čeprav je odprava neustavnosti in krepitev integritete politike legitimen cilj, način izvedbe pušča odprta vprašanja. Slovenija ostaja pri stari zakonodaji, ustavna kršitev pa se s tem podaljšuje v leto 2026. Namesto jasne rešitve smo dobili le še eno poglavje v globokem političnem razkolu.
Komentirajo lahko naročniki