Za uverturo v božični večer se je koalicijska večina odločila za presenetljiv manever. Izredna seja Državnega zbora je sklicana prav na 24. december, ko katoliške družine postavljajo jaslice, druge pa božična darila pod smrečko. Koalicija Gibanja Svoboda, SD in Levica je predlagala spremembe dveh pomembnih zakonov in sicer zakon o poslancih in o volitvah v državni zbor.
Nad enim že vrsto let visi meč neodpravljene neustavnosti, ugotovljene ob protiustavno odvzetem poslanskem mandatu Janezu Janši pred več kot desetletjem. A ne samo ob neprimernem času, vladna koalicija se je reševanja zagate lotila na milo rečeno sporen način.
Prva podpisnica je poslanka Svobode Janja Sluga, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je kljub predlogu SDS za kasnejši termin (29. december) vztrajala pri božičnem datumu. Ta odločitev je sprožila val kritik o politični taktiki in pomanjkanju transparentnosti ter napoved obstrukcije seje s strani poslancev Nove Slovenije.
Osnovni razlog za spremembe je odprava stare neustavnosti, na katero Ustavno sodišče opozarja že od leta 2016. Takrat je soglasno razveljavilo odvzem poslanskega mandata Janezu Janši, ki ga je leva večina parlamenta izvedla brez možnosti pravnega varstva. Janša je bil izvoljen za poslanca iz zapora, a zakon o poslancih ni predvideval pritožbe na odvzem mandata, če je bila obsodba izrečena pred izvolitvijo. Ustavno sodišče je to ocenilo kot zlorabo oblasti in zahtevalo, da parlament zagotovi ustrezno pravno varstvo. Od takrat do danes, skoraj deset let, poslanci tega niso uredili, kar je v zadnjih letnih poročilih ustavnega sodišča večkrat označeno kot stalno kršenje ustave.
Zdaj koalicija končno ponuja popravek te neustavnosti: poslanec, ki mu odvzamejo mandat, bo imel možnost sodnega varstva. A hkrati v isti paket vključuje povsem novo omejitev, saj osebe, obsojene na nepogojno zaporno kazen daljšo od enega leta za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ne bi smele kandidirati na volitvah v DZ. Dodatno bi poslanci ne smeli opravljati dejavnosti, ki so po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije nezdružljive z javno funkcijo. Predlagatelji to utemeljujejo kot nujen “minimalni higienski standard” za krepitev zaupanja v državne institucije, podobno kot velja za sodnike, policiste ali druge poklice.
Laskanje volivcem
Kritiki, predvsem iz opozicije (SDS, NSi), vidijo v tem predvsem predvolilno strategijo. Do volitev je namreč manj kot tri mesece (22. marec 2026), koalicija pa se sooča z nizko podporo in številnimi kritikami. Sprememba naj bi služila kot propaganda: prikazati se kot “odrešitelji” pred “obsojenimi” politiki, hkrati pa se znebiti potencialnih nasprotnikov. Še več, nova prepoved kandidiranja je po mnenju mnogih ustavno sporna. Ustava jamči splošno volilno pravico (43. člen) in pasivno volilno pravico, te omejitve pa morajo biti sorazmerne, utemeljene in ne smejo posegati v bistvo demokratičnih pravic.
Tudi sodna praksa to potrjuje. Leta 2024 je ustavno sodišče razveljavilo prepoved kandidiranja v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice za nekdanje politične funkcionarje, saj je bila taka omejitev nesorazmerna in je kršila načelo enakosti pred zakonom. Podobno so v evropski praksi (ESČP) omejitve pasivne volilne pravice dopustne le, če so sorazmerne in legitimne (npr. zaradi integritete kandidata ali varnosti države), ne pa samovoljne ali selektivne.
Pasivna volilna pravica ponekod omejena, a s tresočo roko
V drugih državah je prepoved kandidiranja obsojenim osebam pogosta, a običajno omejena na hujša kazniva dejanja in časovno omejena (npr. v Nemčiji 5 let po prestani kazni, v Franciji do 10 let). V večini evropskih držav ni splošne prepovedi za vse zaporne kazni nad enim letom, kot predlaga Golobova koalicija, kar pomeni da bi lahko bilo preveč široko in nesorazmerno.
Način izvedbe sprememb dodatno krepi dvome. Skrajšani postopek, izredna seja na božični večer in zavrnitev kasnejšega termina, vse to kaže na željo po hitrem in manj opaznem sprejetju. NSi je napovedala obstrukcijo, SDS pa obtožuje koalicijo, da izkorišča praznični čas za zmanjšanje javnega pritiska in preprečevanje poglobljene razprave.
Skratka, predlog ima legitimno jedro: odprava stare neustavnosti in krepitev integritete v politiki sta cilja, ki si jih želimo vsi. A način izvedbe, hitrost, datum seje, kombinacija starega popravka z novimi, potencialno spornimi omejitvami, vzbuja upravičene pomisleke. Ali gre res za čiščenje politike ali za taktični manever pred volitvami? Slovenija si zasluži volilno zakonodajo, ki je stabilna, transparentna in v polni skladnosti z ustavo, ne pa hitrih sprememb sredi božičnega večera, ki puščajo grenak priokus.
Komentirajo lahko naročniki