V času, ko še ni videti konca vojni v Ukrajini, geopolitične varnostne razmere pa se spreminjajo se vse več držav odloča o ponovni uvedbi služenja vojaškega roka. Finska pa ga nikoli ni opustila. Zakaj ga vidi kot koristnega in kako je mogoče, da 5,6 milijonski narod lahko v nekaj tednih po potrebi vpokliče milijon vojakov, smo spregovorili s finskim evropskim poslancem in upokojenim generalom Pekko Toverijem.
Finska ima 5,6 milijona prebivalcev in če je potrebno, lahko mobilizira milijon vojakov, kako je to mogoče?
Imamo obrambne sile, ki imajo 280.000 vojakov, od tega je 96 % rezervistov. Imamo nekaj več kot 10.000 profesionalnih vojakov, častnikov, poveljnikov. Ampak vseh ljudi, ki so služili vojaški rok in so mlajši od 65 let, pa je približno en milijon.
Seveda več sto tisoč teh niti v vojnih razmerah ni v vojski, saj jih družba potrebuje. Potrebujemo inženirje, da nam delujejo elektrarne, potrebujemo policiste, gasilce, tako da stotisočev rezervistov niti v primeru vojne ne vpokličemo.
Vojska pa deluje tako, da v primeru vojne nemudoma vpokličemo ljudi, da jih znova usposobimo, v primeru, da bi jih vojska potrebovala.
Veste, nismo pesimisti, smo pa realisti in vemo, da je v vojni samo eno gotovo – ljudje so ubiti in poškodovani in jih je potrebno nadomestiti. Prav to zdaj vidimo v Ukrajini. Potrebno je imeti moderno tehnologijo, ampak potrebno je tudi imeti človeško silo.
Če torej prav razumem, ima Finska 10.000 vojakov, ki se lahko takoj začnejo bojevati, hkrati pa Finska, v primeru vojne nemudoma začne s ponovnim usposabljanjem rezervistov.
Naročniška vsebina
Kakšen je odnos finske družbe do takšne »militarizacije«, kot bi temu rekli levičarji?
Ima zelo močno družbeno podporo. Na Finskem je pripravljenost braniti lastno državo daleč najmočnejša v Evropi. Vsako leto naredimo raziskavo javnega mnenja in pri vprašanju, »V primeru, da je Finska napadena, ali naj vzpostavi oborožen odpor, četudi končni rezultat ni v naprej jasen?« Torej, tudi če je možnost, da Finska vojno izgubi. Precej več kot 80 % ljudi to podpira. Mislim, da so zadnje številke nekje med 84 in 86 odstotkov.
Podpora služenju vojaškega roka namesto zgolj profesionalne vojske je približno podobna. Ljudje se tega zavedajo in to cenijo. Naš najboljši košarkar, Lauri Markkanen, ki igra v ZDA za milijone evrov, se je, ko je bil čas za služenje vojaškega roka vrnil, na Finsko, odslužil vojsko in se nato vrnil v ZDA.
Podobno naši dirkači za Formulo 1. Kimi Räikkönen in drugi so tudi opravili služenje vojaškega roka, čeprav so profesionalni športniki. To je integralni del naše družbe in ljudje to cenijo.
Kako je Finska dosegla takšno pripravljenost na obrambo države. Ko so podobno vprašali Slovence, je bil odstotek mladih, ki bi bili pripravljeni braniti Slovenijo drastično nižji, pod 50 odstotki. Kako je Finska dosegla tako visoko pripravljenost na boj za domovino?
Za to so predvsem odgovorni Rusi. V zgodovini so nas že velikokrat napadli. Imamo veliko državo, približno 17-krat večjo od Slovenije, a smo majhen narod, 5,6 milijona nas je. Ne moremo si privoščiti dovolj velike profesionalne vojske, da bi nas branila. Vsak od nas mora sodelovati.
V drugi svetovni vojni je 16% Fincev sodelovalo v vojski, 60 % BDP pa je bilo namenjenega obrambi. Zgolj, da smo preživeli. Rusija je pač veliko večja od nas, zato je vsak moral sodelovati in kaj prispevati, da smo se ubranili.
Tudi Slovenija je majhna država. Imate kakšno idejo, kako spremeniti mentaliteto tudi pri nas?
Naročniška vsebina
Kako razumete spremembo v finski družbi, ko je praktično čez noč iz 25 % ljudi naklonjenih vstopu v NATO številka poskočila na okoli 90%. Vas je to presenetilo?
Naročniška vsebina
Kaj si torej mislite o ideji, da bi za dosego miru Ukrajina morala pristati na neke vrste nevtralnost?
Ukrajinci so utrujeni od vojne in so pripravljeni skleniti premirje, kot smo ga morali Finci v zimski vojni. Uspeli smo ustaviti Ruse, da niso osvojili celotne Finske, a smo bili precej potolčeni. Primorani smo bili predati 11 odstotkov našega ozemlja. Celo delov, ki jih Rusi niso še osvojili. In to je bilo zelo boleče za Finsko.
Mislim, da so Ukrajinci pripravljeni sprejeti, da Rusija zadrži, kar je osvojila – zaenkrat. Ne za vedno, ampak do nadaljnjega. Niso pa pripravljeni popustiti pri varnostnih garancijah. In to ne takih, ki so le črnilo na papirju, kot Budimpeški memorandum iz leta 1994, ki ni deloval. Potrebujejo resna varnostna zagotovila, saj vedo, da Putin ni opustil svojih načrtov, da zasede celotno Ukrajino. Ukrajincev niti ne priznava kot naroda.
Zato se zavedajo, da če pride do premirja, se bo Rusija okrepila in ponovno oborožila in znova napadla takoj ko bo mogoče. Zato Ukrajina potrebuje garancije, ki prej ali slej pomenijo njeno članstvo v EU in NATO. Do takrat ne bodo varni. V vmesnem času pa jim moramo poslati vojsko in zagotoviti podporo iz zraka ter kar spada zraven, da mi zagotovimo, da jih Rusija znova ne napade.
Vas skrbi, da bi Natovi vojaki na ozemlju Ukrajine sprožili tretjo svetovno vojno, ali celo jedrski spopad?
Naročniška vsebina
Ko se v Sloveniji pogovarjamo o uvedbi vojaškega roka, pogosto slišimo, da bi to bilo predrago in da je zgolj profesionalna vojska bolj učinkovita in za državo cenejša od služenja vojaškega roka. Kako vi to vidite?
To je čista laž. Razlog, zakaj imamo lahko v vojnih razmerah tako veliko vojsko je v tem, da lahko vsako leto 30-40 odstotkov vojaškega proračuna investiramo v opremo, nova orožja in material. Ostalo gre za plače poveljnikov, infrastrukturo in ostale operacije.
V državah s profesionalno vojsko lahko vlagajo v investicije največ 20 odstotkov, belgijska vojska denimo pa kar 90 % svojega proračuna porabi za plače in pokojnine. Samo 10 odstotkov lahko vlaga v opremo in orožje.
Pogosto smo preračunali. Če želiš razumno veliko vojsko, je sistem služenja vojaškega roka cenejši. In če se želiš braniti, potrebuješ dostojno vojsko. Tako pač je.
Komentirajo lahko naročniki