Raziskovalci z Univerze Stanford so dosegli pomemben preboj na področju nevronskih vmesnikov – imenovanih tudi vmesniki možgani-računalnik (BCI) – saj jim je prvič uspelo v realnem času dekodirati notranji govor – misli, ki jih oseba pomisli, brez gest ali zvoka. Študija, objavljena 21. avgusta v reviji Cell, je pokazala 74-odstotno natančnost pri prevajanju zamišljenih stavkov, kar obljublja novo obliko komunikacije za paralizirane posameznike. Tehnologija bi lahko ljudem z omejitvami povrnila avtonomijo, saj omogoča upravljanje naprav ali komunikacijo zgolj z mislimi.
Raziskovalci so v motorično skorjo možganov vsadili mikroelektrode, ki so zaznavale nevronske signale, medtem ko so udeleženci poskušali govoriti ali si zamišljali izgovarjanje besed. Umetna inteligenca je te signale prevedla v foneme, nato v besede in nazadnje v stavke. Kljub impresivnim rezultatom tehnologija še ni pripravljena za tekočo komunikacijo, saj je omejena na majhen besednjak in zahteva dolgotrajno učenje ter prilagoditve.
A preboj prinaša tudi etične izzive. Implantati so včasih zaznali nenamerne misli, kar vzbuja skrbi o zasebnosti in morebitnem neprostovoljnem branju misli. Da bi to preprečili, so raziskovalci razvili sistem zaščite z miselnim geslom, ki z 98-odstotno uspešnostjo preprečuje nenamerno dekodiranje. Strokovnjak opozarjajo, da takšna tehnologija odpira novo poglavje v »preglednosti možganov«, kar zahteva jasna pravila za zaščito duševne zasebnosti.
Čeprav je tehnologija obetavna, ostajajo izzivi, kot so invazivnost vsadkov in potreba po izboljšavah algoritmov. Razprava o »nevro pravicah« se medtem zaostruje, saj se zastavlja vprašanje, kako zaščititi miselno svobodo in duševno življenje pred vdorom – v dobi, ko lahko tudi molk spregovori.
Komentirajo lahko naročniki