Sodeč po nedavnih izjavah je tudi ameriški predsednik Trump ugotovil, kar so mu evropski zavezniki že nekaj časa dopovedovali: s Putinom se je težko pogovarjati, saj slednji razume le silo in se redko drži dogovorov.
Vse od pričetka svojega mandata je Donald Trump večkrat obljubil (in nato preklical) dobavo sodobnih oborožitvenih sistemov, katere Ukrajina potrebuje za napade na cilje globoko na ozemlju Rusije[1]. Konec septembra sta se Trump in Zelenski tako sestala ob robu zasedanja generalne skupščine OZN in ameriški predsednik naj bi (po besedah podpredsednika J. D. Vancea) obljubil dobavo raketnega sistema tomahawk. Sistem je v Trumpovih rokah »žeton« za poker s Kremljem: odnehajte, preden bo za vas prepozno.
Provokacija ali izenačitev sil?
Ruska stran se je na napoved dobav najsodobnejših sistemov pričakovano odzvala z izjavo, da bi slednje pomenilo nevarno provokacijo. Posebni odposlanec ameriškega predsednika gen. Kellog je na vprašanje novinarjev v Varšavi zelo taktično odzval: da sta predsednika res govorila o dobavah, a ima končno besedo glede odobritve ima predsednik Trump.
Septembrski varnostni forum[2] 29. in 30. 9. letos v Varšavi časovno sovpada s srečanjem predsednikov držav in vlad EU na Danskem, kot tudi serijo ruskih kršitev zračnega prostora članic EU in NATO. Dodatno sodobno vojaško pomoč Ukrajini so poleg ZDA napovedale tudi druge članice EU in NATO. Slednji prav v Rusiji vidi glavno grožnjo evropski varnosti, kar so potrdili tudi na zasedanju Parlamentarne skupščine NATO sredi oktobra v Ljubljani.
Novi ukrajinski raketni sistem FP-5 flamingo z dometom do 3000 kilometrov, skupaj z ameriškim sistemom tomahawk z dometom 2500 km in ostalimi zahodnimi ter lastnimi raketnimi sistemi, predstavlja precejšnjo povečanje moči Ukrajine za napade na močno branjene cilje globoko na ozemlju Rusije. Ukrajinsko vodstvo je zatrdilo, da zahodnih sistemov ne bodo uporabljali za napada na civilne cilje.
A Kremelj možnost uporabe sistema tomahawk vseeno močno skrbi. In če bodo ZDA z zaveznicami tokrat Ukrajini res dobavile sodobne raketne sisteme dolgega dosega in ostalo potrebno vojaško pomoč, bi to lahko pomenilo prelomnico. Rusija bo morala kmalu sesti za pogajalsko mizo skupaj z Ukrajino in sprejeti mir. To bi lahko pomenilo konec Putinove politike obnove »velike Rusije«.
Novi ukrajinski raketni sistem FP-5 flamingo z dometom do 3000 kilometrov, skupaj z ameriškim sistemom tomahawk z dometom 2500 km in ostalimi zahodnimi ter lastnimi raketnimi sistemi, predstavlja precejšnjo povečanje moči Ukrajine za napade na močno branjene cilje globoko na ozemlju Rusije.
Pandorina skrinjica?
Pandorina skrinjica na vzhodu Evrope je že dalj časa odprta, sploh kar zadeva ruske hibridne napade. Države na vzhodu Evrope namreč vedno težje prenašajo nenehna ruska izzivanja in ne izključujejo povračilnih ukrepov. Jasno je, da je Rusija spodbudila (sploh vzhodno) Evropo, da se znova oborožuje in zgradi »obrambni zid«. Ukrajina bo seveda na zahodni strani zidu, kot članica NATO in EU. Rusko vodstvo seveda nujno rabi »zunanjega sovražnika« za odvračanje pozornosti, a izzvati spopad z NATO bi bil zanje gotovo usodna napaka[3].
Spodbujen z uspehom pri končanju konflikta v Gazi bi se Donald Trump kaj lahko odločil, da ponovno odigra partijo pokra, tokrat proti Putinu. To vključuje zagotoviti Ukrajini vso potrebno podporo za zmago v vojni.[4] Le čas bo dal jasen odgovor na vprašanje: smo priča dodatni provokaciji ali izenačenju sil v rusko – ukrajinski vojni?
Konec spopada v Ukrajini koristi tako sami Ukrajini, kot tudi državam na vzhodnem krilu NATO.
[1] Prvi tovrstni sistem je bil ATACMS z dometom 300 km.
[2] Warsaw Security Forum | For Our Freedom and Yours 1. 10. 2025
[3] Ob obisku finskega predsednika države in vlade v Beli hiši oktobra je Trump na vprašanje novinarja, ali bi ZDA branile Finsko v primeru ruskega napada odgovoril pritrdilno. V intervjuju za Wall Street Journal je Alexander Stubb potrdil, da je tudi Trump razočaran nad nepripravljenostjo Kremlja da konča vojno.
[4] Prav finski predsednik Stubb velja za enega ključnih evropskih sogovornikov glede ravnanja z Rusijo.








Komentirajo lahko naročniki