Trump grozi Iranu, doma pa mu grozi upor lastnih volivcev

Napetosti med Washingtonom in Teheranom so dosegle vrelišče. Mesec dni po začetku operacije Epic Fury je predsednik Donald Trump postavil nov, srhljiv ultimat: do torka ob 20. uri po vzhodnoameriškem času mora Iran odpreti Hormuško ožino, sicer sledi popolno uničenje civilne infrastrukture.

Medtem ko se svet pripravlja na morebitni “črni torek”, pa se v ozadju odvija še ena bitka – bitka za srce in dušo Trumpove volilne baze. 

Nedeljska objava Donalda Trumpa na omrežju Truth Social je šokirala diplomate. Napovedal je “Dan za elektrarne in mostove”, ko namerava uničiti ključno civilno infrastrukturo Irana, če režim ne popusti.

Odziv Irana je bil oster. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je Trumpa opozoril, da ZDA vleče v “živi pekel” in da zgolj sledi ukazom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Domača slika, ki jo medtem razkrivajo javnomnenjske ankete in poročanje s terena, je zapletena. Med najzvestejšimi privrženci – tistimi, ki nosijo kape z napisom MAGA in spremljajo Trumpova sporočila na Truth Social – ostaja podpora vojni visoka, mestoma celo do 90 odstotkov.

Za mnoge med njimi je napad na Iran dolgo pričakovana, odločna poteza proti državi, ki jo vidijo kot resno grožnjo. Nekateri jo razumejo celo v verskem kontekstu.

Generacijska razpoka

A enotnost znotraj gibanja ni samoumevna. Na konservativnem zborovanju CPAC v Teksasu so se jasno pokazale razlike med generacijami. Starejši podporniki večinoma ostajajo trdno na predsednikovi strani, medtem ko so mlajši – predvsem tisti pod 35 let – precej bolj zadržani.

Podatki kažejo, da starejši volivci bistveno bolj verjamejo, da ima Trump jasen načrt za vojno, medtem ko mlajši izražajo dvome. Prav tako so manj pripravljeni podpreti morebitno širitev konflikta, še posebej če bi ta zahtevala ameriške vojake na terenu.

Za mlajšo generacijo je ključno tudi vprašanje življenjskih stroškov. Vojna je prispevala k rasti cen goriva in hrane, kar dodatno poglablja že obstoječo draginjsko krizo – in spodkopava eno ključnih Trumpovih predvolilnih obljub o ekonomski stabilnosti.

Razkol med MAGA zvezdniki

Vojna ni razdelila le volivcev, temveč tudi vplivni medijski ekosistem gibanja MAGA. Na eni strani sta Tucker Carlson in Joe Rogan, ki s svojimi podkasti dosegata milijone mladih moških in vojno ostro zavračata. Na drugi strani sta Megyn Kelly in Mark Levin, ki zagovarjata trdo linijo.

Tucker Carlson becomes J-pilled.

“Mark Levin is a liar. You’re not going to convince me that Iran is my enemy.” pic.twitter.com/MVA7XF5KQM

— Stew Peters (@realstewpeters) June 17, 2025

Spori – pogosto zelo ostri in osebni – se vrtijo okoli vprašanja, kaj danes sploh pomeni “America First”. Je to politika izogibanja tujim konfliktom ali pa odločno vojaško ukrepanje proti nasprotnikom ZDA?

Posebna pozornost je bila namenjena odstopu Joeja Kenta, nekdanjega Trumpovega zaveznika, ki je vojno označil za neopravičljivo – kar je v okolju, kjer je lojalnost predsedniku praviloma absolutna, redka izjema.

⚡️🇺🇸🇮🇷JUST IN: Former US Counterterrorism Chief Joe Kent to Tucker Carlson Iran’s nuclear weapons:

“They weren’t close to having it when this started nor in June either. The Iranians have had a religious ruling, a fatwa, against developing a nuclear weapon since 2004 and we had… pic.twitter.com/sMI8HbAen0

— Suppressed News. (@SuppressedNws1) March 19, 2026

Gospodarstvo, ne ideologija

Čeprav ideološki spori polnijo naslovnice, analitiki opozarjajo, da bo odločilno vlogo odigralo gospodarstvo. Rast cen energentov, povezana z negotovostjo v Hormuški ožini, neposredno vpliva na ameriške potrošnike.

Prav ekonomska vprašanja so Trumpu leta 2024 prinesla podporo številnih neodvisnih in pragmatičnih volivcev. Če se življenjski stroški še povečajo, pa bi lahko prav ti volivci postali ključni dejavnik njegove politične ranljivosti.

Nedavna anketa Fox News kaže, da Trumpa podpira le še 41 % volivcev, medtem ko jih 59 % njegovo delo ocenjuje negativno. Še bolj neizprosni so podatki mreže CNN, kjer je njegova podpora padla na rekordno nizkih 35 %.

Vmesne volitve: referendum o vojni

Prihajajoče vmesne volitve bodo prvi resni preizkus razpoloženja v državi. Trenutne analize nakazujejo, da imajo demokrati realne možnosti za prevzem predstavniškega doma, medtem ko republikanci ostajajo konkurenčni v senatu.

Ključno vprašanje ostaja trajanje vojne. Kratek in uspešen konflikt bi lahko utrdil Trumpov položaj. Dolgotrajna vojna, primerljiva z Irakom, pa bi – kot kažejo zgodovinske izkušnje – postopno zniževala podporo, tudi med republikanci.

Za zdaj velja: jedro Maga gibanja ostaja trdno zvesto predsedniku, a širša koalicija, ki mu je omogočila vrnitev na oblast, kaže znake razpok. Mlajši volivci, neodvisni in del manjšin vse bolj dvomijo v smer njegove politike. Izid vmesnih volitev novembra pa bo pokazal, katera sila je močnejša.