To je Golobov bullshit*: poglejte, kaj je povedal poslancem in kakšna je resnica (VIDEO)

Tri teme, tri vzporedne realnosti. Vladno trošenje za sprejeme in pogostitve. Zakaj slovenske podjetnike, ki ga opozarjajo na predrago državo, podi na Hrvaško? In zakaj se slovensko gospodarstvo krči hitreje kot katerokoli drugo v evroobmočju?

Primerjamo, kaj o tem govorijo uradni podatki, in kaj o tem govori predsednik vlade Robert Golob.

1. Ekscesno visoki stroški reprezentance

DEJSTVA

Potem ko je 1. junija 2022 prisegla, je vlada Roberta Goloba v prvih sedmih mesecih (do konca leta 2022) za stroške reprezentance zapravila 105 tisočakov oziroma 15 tisoč evrov na mesec. V kolikor bi v nadaljevanju mandata za protokol in pogostitve trošili v podobnem obsegu, bi letni strošek reprezentance znašal okoli 180.000 evrov. Znesek, primerljiv s porabo v času Šarčeve in zadnje Janševe vlade.

Podatki za leto 2024 kažejo, da so izdatki močno presegli dolgoletne okvire. 19 ministrstev in Kabinet predsednika vlade je v enem letu za reprezentanco namenilo kar 1,84 milijona evrov. Torej kar desetkrat več kot leta 2022! Najbolj zapravljivi so bili na obrambnem ministrstvu, ko ga je vodil Marjan Šarec (Svoboda) – neverjetnih 442.000 evrov so zapravili v enem letu. Eno samo ministrstvo torej dva- do trikrat več kot pred tem celotna vlada. Na drugem mestu je s slabimi 203.000 evri zunanje ministrstvo Tanje Fajon (SD), na tretjem pa s 123.000 evri ministrstvo za kohezijo, ki ga vodi Aleksander Jevšek (SD). Za najvišji posamični strošek je poskrbel minister Levice Simon Maljevac, ki je ob odpiranju socialnih stanovanj v Novem Mestu pripravil ‘likof’ za – reci in piši – 9 tisoč EUR.

KAJ PRAVI GOLOB?

Premier je pojasnjevanje ekscesnih stroškov sicer začel z besedami: “To se sliši strašno. Tudi meni.” A takoj zatem, v sebi lastnem slogu, zameglil dejstva. Češ, da ne bo govoril o ministrstvih, pač pa o stroških svojega kabineta. Čeprav so ravno ministrstva porabila več kot 98 odstotkov vseh sredstev za reprezentanco v letu 2024.

Še dlje je šel Golob, ko je vse, kar njegov kabinet zapravi za ‘jedačo in pijačo’ (slabih 34 tisočakov v letu 2024) razglasil za investicijo. In v rubriko “tudi to si štejem v čast in investicijo” v marcu 2024 uvrstil obisk takratnega nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki to od začetka tega meseca ni več.

In medtem ko o milijonskem ‘razsipništvu’ po ministrstvih sploh ni želel govoriti, je Golob še enkrat več naredil, kar naredi vedno, ko mu zmanjka argumentov. Usmeril prst v predsednika SDS Janeza Janšo, ki da je leta 2021 – med kovidom – zapravil več kot on. In pri tem javnosti načrtno zamolčal bistven podatek, da je Slovenija v drugi polovici leta 2021 po trinajstih letih drugič predsedovala Svetu EU.

pic.twitter.com/qEQQk6TKgD

— Spremljamo (@spremljamo_tw) May 19, 2025

2. Če komu kaj ne paše, naj gre na Hrvaško

DEJSTVA

Premier je slovensko javnost, predvsem pa gospodarske kroge, pred dnevi šokiral z nekaterimi izjavami ob robu Foruma obrti in podjetništva. Ko je domačemu avtoprevozniku na pripombo, da smo (davčno) daleč najdražja država v soseščini odgovoril, da ni nič narobe, če svoje poslovanje optimizira v sosednjem Zagrebu. “Če lahko isto delo nekdo opravlja s šoferjem, ki je zaposlen formalno na Hrvaškem, v resnici pa z njim upravlja slovenski lastnik, bo mogoče kakšen izziv za našo šolsko, socialno in zdravstveno mrežo manj, ni to nič narobe.”

Obstajajo konkretni razlogi, zakaj podjetja selijo svoje poslovanje iz Slovenije na Hrvaško, v Srbijo in še kam. Razkriva jih nedavno poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki razkriva, da je imela Slovenija lani drugo najvišjo rast davčnih obremenitev plač med 38 članicami OECD. Pri čemer se je delež davkov in socialnih prispevkov v bruto plači slovenskega delavca povišal še tretje leto zapored. Država si vzame kar 44,6 odstotka vsega, kar zaslužite v enem mesecu.

Strošek podjetja, ki želi zaposlenega plačati npr. 5.000 evrov na mesec, je v Beogradu 7.500, v Zagrebu 8.700, v Ljubljani pa 10.900 evrov. Seznam gospodarskih velikanov, ki svoje poslovne operacije tako ali drugače selijo na Hrvaško, je zato bistveno daljši od A1, Mercatorja, Microsofta in NLB, ki so le (naj)vidnejši med njimi.

KAJ PRAVI GOLOB?

Tako kot ni želel govoriti o trošenju po ministrstvih, je Golob poslancem takoj dal vedeti tudi to, da izračunov o bruto in neto plačah po posameznih državah v državnem zboru ne bo komentiral. Zato pa je v nadaljevanju postregel z veliko manipulacijo. Med vrsticami ga je bilo namreč razumeti, da davčno precej ugodnejši Hrvaška in Srbija s tem privlačita “poslovne modele, ki temeljijo na nizko kvalificirani delovni sili iz daljnih azijskih držav”, ki da si jih sam v Sloveniji ne želi, in da “ti poslovni modeli lahko delujejo v sosednjih državah in jih lahko izvajajo naši podjetniki tam”.

Izrečeno ne bi moglo biti dlje od resnice: tako ukrepi na Hrvaškem kot v Srbiji so namreč v prvi vrsti namenjeni tehnološkim podjetjem z najvišjo dodano vrednostjo na zaposlenega, ki privlačijo najbolj sposobne in izobražene domače in tuje kadre. Zagreb in Beograd postajata predvsem destinaciji za razvojne in vodstvene kadre. “V Zagrebu bi to bilo okoli 60 odstotkov, v Čakovcu, kjer je t. i. prirez, celo nič odstotkov, bi bila pa 71-odstotna razlika,” je pred časom razlagal šef bančne Skupine NLB Blaž Brodnjak o tem, koliko višji bi bil njegov ‘neto’ na Hrvaškem.

Toliko bolj so Golobove besede o “nizko kvalificirani delovni sili iz daljnih azijskih držav” dvolične ob nedavnem razkritju, da njegov zvesti notranji minister Boštjan Poklukar vodi vladne delegacije h gostincu, ki ga policija preiskuje zaradi preprodaje sodobnih sužnjev s Filipinov.

— Spremljamo (@spremljamo_tw) May 19, 2025

3. Slovenski padec BDP največji v evroobmočju

DEJSTVA

Slovensko gospodarstvo se je, glede na zadnje četrtletje lanskega leta, skrčilo za 0,8 odstotka. Gre za največji četrtletni padec gospodarske aktivnosti med državami, ki uporabljajo evro. Gre za bistveno slabše rezultate od tistih, ki jih je urad za makroekonomske analize in razvoj objavil konec februarja: v njej je Sloveniji za leto 2025 napovedal 2,1-odstotno gospodarsko rast. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije gre za najhujši četrtletni padec BDP v zadnjih štirih letih.

Večina držav evroobmočja medtem še vedno beleži solidno gospodarsko rast. Obseg BDP se je namreč v 20 državah, ki si delijo enotno valuto, na četrtletni ravni povečal za 0,3 odstotka, na letni ravni pa je bila gospodarska rast v območju evra 1,2-odstotna. Evropska komisija je napoved gospodarske rasti Slovenije znižala tako za letos kot za leto 2026.

KAJ PRAVI GOLOB?

Premier pravi, da se nam vse to dogaja “zaradi negotovosti, ki izhaja izključno iz zunanjih dejavnikov”, pri čemer izrecno omenja Trumpovo carinsko vojno. A če bi to lahko držalo za krčenje predelovalne dejavnosti (motorna vozila, stroji in oprema), zunanji dejavniki ne pojasnjujejo hitrega krčenja gradbenega sektorja, je jasen v odzivu glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. “To je še posebej nenavadno zaradi predhodno optimističnih najav o gradnji javnih stanovanj, učinkih poplavne obnove (ki je prinesla velika bremena gospodarstvu) in sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Sprašujemo se, kaj se mora še zgoditi, da bodo v vladi zazvonili alarmi, da v Sloveniji nekaj delamo narobe.”

Na GZS ne dvomijo, da je padec BDP predvsem posledica dodatnih obremenitev gospodarstva in zaposlenih v zadnjih dveh letih. “Vlada je v zadnjih dobrih dveh letih podjetja in zaposlene obremenila z novimi davki in prispevki ter povečala birokratske ovire, medtem ko dinamika gradbenih del močno upada. Ključni del industrije še vedno plačuje eno najvišjih cen električne energije v Evropi, pri čemer druge vlade po evropskih državah z različnimi ukrepi znižujejo cene za svoja podjetja, smo pri nas deležni le obljub.”

pic.twitter.com/VMIQsJC8uM

— Spremljamo (@spremljamo_tw) May 19, 2025