Ribič se je vdal in izbral zanj manj tvegano opcijo, bo kdo pregledal njegovo zapuščino?

Eden najbolj razvpitih in po svoje tudi spornih Golobovih direktorjev je včeraj, pozno popoldne nadzornemu svetu Darsa predlagal sklenitev sporazuma o prenehanju funkcije predsednika uprave.

Da je na funkciji vztrajal tako dolgo, kot je, je v prvi vrsti posledica kadriranja v nadzorni svet družbe, kjer si je v času vlade Roberta Goloba dosedanji direktor Darsa nadzorniki izbiral praktično po lastni želji. In še med njimi je nelagodje zadnje tedne izrazito naraščalo.

Po burni seji pred dvema tednoma, na kateri se je po tihem že pričakovalo njegov odstop, se je ta nato zgodil včeraj. Pod točko razno je predsednik uprave predlagal sporazum o prenehanju funkcije, in sicer iz ekonomsko-poslovnih razlogov. Kaj točno so mislili z ekonomsko poslovnimi razlogi na Darsu niso povedali, po seji pa so se zavili v molk, tako da lahko o teh razlogih predvsem ugibamo.

Glede na to, kar smo o Andreju Ribiču že razkrivali na našem portalu, lahko ob odsotnosti uradnih razlag ekonomsko-poslovnih razlogov ugibamo le eno – da gre za ekonomske razloge tako Ribiča, kot nadzornega sveta, da se izogne krivdni razrešitvi. Razlogov zanjo se je namreč v zadnjem času nakopičilo toliko, da je bila samo še vprašanje časa. Časa, ki se meri v tednih oz. mesecih. Skrajni rok za njegov padec smo ocenili na 15. avgust, in prav to je datum, ki so ga določili danes, do katerega bo Ribič po sporazumu še ostal na funkciji.

»Mutni« posli

Da je Ribič zasedel prav mesto na vrhu Darsa ni naključje. Pred njim je namreč mesto zasedal Valentin Hajdinjak, nekdanji podpredsednik NSi in zdaj obrambni minister, prav z Jernejem Vrtovcem, ki zdaj vodi stranko NSi pa se je, še na Elektru Ljubljana skregal Ribič, ki je nato preko Gibanja Svoboda, kjer je celo vodil volilni štab za parlamentarne volitve 2022, iskal novo udobno službo v (para) državnem gospodarstvu.

Prav pod vodstvom Ribiča se je zaključila gradnja poslovne stavbe DARS, ki se je s predvidenih 19, podražila kar na 30 milijonov evrov, pri čemer še vedno ni jasno, kam je bila dejansko odpeljana onesnažena zemljina, ki naj bi uradno bila eden glavnih razlogov za podražitev.

Projekt gradnje poslovne stavbe je vodil kar Ribičev brat Brane Ribič, ki mu je Andrej podpisoval anekse. Skoraj podvojila se je tudi cena inženirskih storitev na tej stavbi, s sprva predvidenih 580.000 evrov na kar 1,1 milijona.

Pri tem ne gre spregledati, da ima Andrej Ribič s podjetjem Proctor tudi zgodovino, saj je pred leti hodil na sestanke na UKC Ljubljana prav kot zastopnik tega podjetja. Tudi anekse za Proctor naj bi Ribič podpisoval osebno.

Na DARS je Ribič pripeljal še eno podjetje, in sicer Troia, ki se ukvarja z informacijskimi rešitvami. Projekt prehoda na nov Geografski informacijski sistem je sprva stal 4,8 milijona evrov, nato pa spet pride do aneksa, kjer za sam prenos podatkov med sistemoma dodatno plačajo še 730.000 evrov. Podjetje se prej ni ukvarjalo z avtocestami, so pa bili njihovi glavni partnerji prav elektro-energetska podjetja. Torej prav tista, kjer je prej dolga leta deloval Ribič.

Tudi politična zaslomba ne deluje več

Poleg naštetega velja omeniti tudi zavlačevanje z začetkom gradnje na avtocestah po volitvah, da ljudi ne bi jezili z gužvo na cesti pred njimi. Da ne govorimo o poslu prenove predora Karavanke, ki ni bistveno cenejši od izgradnje novega predora, časovno pa je sovpadel z začetkom kolumnistične kariere Tine Gaber Golob v revijah v okviru časopisne hiše Delo, ki ima slučajno istega lastnika kot izvajalec del.

Vladi je stopil naproti tudi s podaljšanjem veljavnosti vinjet v volilnem letu, na čas tik po volitvah. Že lani smo poročali tudi o spremembi pravilnika, s katerim so se nekateri posamezniki blizu Ribiča pridobili boljše službene avtomobile, DARS pa je pod Ribiem več kot potrojil tudi znesek za oglaševanje. Govorimo o javnem podjetju, ki kot monopolist upravlja z avtocestami.

Da se je sploh tako dolgo obdržal v sedlu gre pripisati političnim povezavam, ki ne sežejo le do Roberta Goloba, pač pa tudi do Zorana Jankovića in Milana Kučana, s katerim naj bi se redno dobival na kavi. Ovadbo zoper Ribiča, še iz časov prevzemanja Gen-I, je kot prvo dejanje umaknil Darko Muženič, ko je stopil na čelo NPU.

Prav zato je veljal za enega bolj upornih direktorjev proti novi vladi, ki se sprva ni želel sporazumno umakniti. Zdaj si je očitno premislil.

Bo kdo pregledal posle?

Odločitev, da se sporazumno umakne tako še kako ima poslovno-ekonomski učinek – za Ribiča in njegove nadzornike. V nasprotnem primeru bi skoraj zagotovo kar hitro bil krivdno razrešen – za kar priložnosti res ne manjka.

S sporazumnim odhodom pa si je kupil vsaj nekaj miru, saj ta pomeni, da se uprava in nadzorni svet strinjajo, da ni bilo tako hudih nepravilnosti, da bi moral oditi krivdno.

Bodoča uprava sicer še vedno lahko revidira njegove posle in po potrebi sproži kakšno tožbo, a neuradno trenutno niti ni lahko najti resnega kandidata za mesto predsednika uprave Darsa, saj je po eni strani DARS v precejšnjem razsulu, po drugi pa povsem prestreljen z Ribičevimi kadri, ki bodo z veseljem novi upravi metali polena pod noge.

Je pa odhod Ribiča na nek način nujen korak dejanskega sestopa Roberta Goloba z oblasti. Zelo zanimivo bo videti tudi, kam se bo Ribič po sestopu »parkiral« in kako resno se bo njegov naslednik lotil čiščenja njegove zapuščine.