Število porok lani naraslo, a tretjina zakonskih zvez se konča z ločitvijo

11. 6. 2026, 14:29

2 minuti branja
Deli

V Sloveniji se je lani poročilo nekoliko več parov kot leto prej, hkrati pa se je povečalo tudi število razvez. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je zakonsko zvezo v letu 2025 sklenilo 6.455 parov, kar je dva odstotka več kot leto prej. Razvezalo pa se je 2.172 parov oziroma pet odstotkov več kot v letu 2024.

Med sklenjenimi zakonskimi zvezami je bilo tudi 75 istospolnih porok. Povprečno je zakonsko zvezo vsak dan sklenilo 18 parov, medtem ko se jih je šest razvezalo.

Največ porok je bilo avgusta, najbolj priljubljen poročni datum pa je bil 6. september, ko je usodni »da« izreklo kar 180 parov. Več kot polovica vseh porok je bila sklenjena ob sobotah.

Ženini so bili ob poroki v povprečju stari 37,5 leta, neveste pa 34,9 leta. Za skoraj devet od desetih novoporočencev je bila to prva zakonska zveza. Tisti, ki so se poročili prvič, so bili praviloma nekoliko mlajši – ženini v povprečju stari 32,6 leta, neveste pa 30,9 leta.

Večina zakonskih zvez je bila sklenjena med slovenskimi državljani, med mednarodnimi porokami pa so bili najpogostejši partnerji iz Bosne in Hercegovine.

Po drugi strani se je lani razvezalo 2.172 parov. Povprečna starost ob razvezi je bila 47,8 leta pri moških in 45 let pri ženskah. Zakonske zveze, ki so se končale z razvezo, so trajale povprečno 14,3 leta, 46 parov pa se je razšlo že v prvem letu zakona.

Polovica razvezanih parov ni imela mladoletnih otrok. Pri tistih, ki so jih imeli, je bilo ob razvezi skupno 1.801 otrok. Ti so bili skoraj enako pogosto dodeljeni materi ali obema staršema skupaj, precej redkeje pa očetu.

3 odzivi na “Število porok lani naraslo, a tretjina zakonskih zvez se konča z ločitvijo”

  1. Trta

    To je žalostna statistika, če se vsak tretji zakon razdre.
    Če so mož in žena res zelo različnih pogledov, se to vidi že v prvem letu. To, da se razvežejo po desetletju pa je drugi problem, kar kaže celo na “epidemijo” slabih vzorcev naše družbe”. Pričakovati, da se bo v zakonu “cedilo le med in mleko”, je nemogoče. Splača pa se ostati skupaj v “dobrem in slabem”, tako, da na stara leta – si babica in dedek istim vnukom, s katerimi deliš skupne radosti.
    Stari ljudje so rekli: “Kdor noče potrpeti malo, bo nekoč dosti trpel. Kajti potrpljenje je Božja mast, ki se obrestuje”

  2. Friderik

    Ne samo, da se vsak tretji zakon razdre. Se sploh ne sklene več. Izven zakonska skupnost je povsem izenačena z zakonsko. Zakaj bi se potem sploh še kdo hotel poročiti. Namesto na sodnijo, lepo spakiraš kuferček in zbogom, pa zdrava, zdrav ostani.
    Lahko bi pa Cerkev sklepala cerkvene zakone, ne da bi prej zahtevala civilni zakon. To bi bila dobra poteza. Saj ne rabimo več države, da nas požegna.
    Istospolne ne moremo šteti med poroke. To nima nobenega smisla.
    Glede rodnosti pa : veča se število Mohamedov in Ajš. Ne Slovencev. Ni razloga za optimizem.

  3. Trta

    Friderik, v Italiji lahko župnik poroči par, ne da bi prej (verjetno prinesejo iz občine samo zapisnik) bil ta civilno poročen. Namreč je ravno obratno kot pri nas. V sosednji Italiji vem, ker imam tam sorodnike in prijatelje, se ti v cerkvi poročijo in potem to župnik sporoči na matični urad. To se pravi, da država jemlje župnišče, kot nekak podaljšek matičnega urada.

Komentirajo lahko naročniki