Italijanski medijski prostor pretresa načrtovana prodaja dveh najvplivnejših časnikov, La Repubblica in La Stampa, ki bi lahko prešla v last grškega medijskega magnata Theodorja Kyriakouja.
Morebitni prevzem je sprožil stavke novinarjev, politične razprave in resne pomisleke glede uredniške neodvisnosti, predvsem zaradi Kyriakoujevih političnih in poslovnih povezav v tujini. Kupec napoveduje ambiciozno mednarodno širitev in celo nova delovna mesta, vendar konkretnih zagotovil o varovanju uredniške avtonomije ni predstavil.
Dodatne skrbi vzbujajo Kyriakoujeve tesne vezi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter poslovne povezave s Katarjem in Savdsko Arabijo.
Polemike so se še poglobile po odzivu ruskega veleposlaništva v Rimu, ki je izrazilo upanje, da časnika pod novim lastništvom ne bosta več »glasnika protiruske propagande«. Uredništvo La Repubblice je izjavo obsodilo kot nedopustno vmešavanje, opozicijski politiki pa so opozorili na ruske omejitve svobode medijev.
Italijanska vlada za zdaj ne namerava uporabiti mehanizma t. i. zlate delnice, ki omogoča blokado tujih prevzemov v strateških sektorjih, čeprav zunanji minister Antonio Tajani priznava, da bi bilo domače lastništvo nacionalnih časnikov v interesu države.
Medtem novinarji obeh redakcij stavkajo in zahtevajo jamstva za delovna mesta ter uredniško neodvisnost. Po navedbah zaposlenih naj bi Kyriakou La Stampo celo nameraval prodati naprej, še pred dokončno sklenitvijo posla.
Komentirajo lahko naročniki