Spletni linč Eda Sheerana zaradi Palestine: ni pomembno, kakšen človek in glasbenik si, če ne vzklikaš »Free Palestine«

Kot ste na tem portalu lahko že prebrali, je bil ameriški raper Macklemore odstranjen kot predskupina Eda Sheerana na turneji Loop, potem ko je na koncertu v New Jerseyju javno podprl Palestino in kritiziral ravnanje Izraela v Gazi – govoril je tudi o genocidu.

Njegovo odstranitev so zahtevali lastniki štadionov, na katerih so bili načrtovani koncerti po ZDA.

To je sprožilo verižno reakcijo – iz solidarnosti do raperja so svojo udeležbo na turneji odpovedale tudi vse druge predskupine, prav tako je turnejo zapustil Edov spremljevalni bend. Na omrežjih pa je mnogo ljudi, tudi slavnih, izrazilo ogorčenje, da Ed Sheeran ni vsaj stopil v bran Macklemoru, ali celo odpovedal turnejo po ZDA, če raperju ne dovolijo nastopati.

Vse skupaj se mi zdi absurdno. Najprej seveda to, da je bil kdorkoli presenečen nad Mackelmorjevim pozivom k osvoboditvi Palestine. Na nekem dobrodelnem koncertu leta 2024 (v ZDA!) je ljudi spodbudil, da so skandirali »F*** America«. V eni svojih pesmi je (nič kaj spoštljivo) izrazil svoje nasprotovanje Trumpu. Glede na to, kako zelo je takšno vedenje od njega pričakovano, je verjetno kaj o izražanju političnih stališč pisalo v pogodbi. Če je kršil pogodbo, imajo lastniki štadiona, ki so ga najeli, pravico prekiniti sodelovanje. Raper je vedel kaj dela in sam tudi zapisal na omrežjih, da brez grenkobe nosi posledice svojih dejanj.

A še bolj absurden je pritisk na Eda Sheerana – psovanje, zmerjanje, da je brez hrbtenice, celo pozivi k bojkotu njegove glasbe. Samo zato, ker ni tudi sam javno izrazil podpore Palestini ali celo odpovedal turneje.

Najprej zato, ker je Mackelmore v dneh po dogodku sam zapisal, da Eda še vedno vidi kot brata, kljub temu, da imata glede javnega izražanja političnih stališč različne poglede. Če nanj ni jezen on, zakaj bi morali biti vsi ostali v njegovem imenu?

Sploh pa bi moralo biti vsakomur, ki vsaj z enim ušesom spremlja Eda Sheerana, jasno, da se ta skozi leta nikoli ni izrekal o ničemer in nikomer. Ne govori o drugih glasbenikih, razen če je z njimi sodeloval in jih želi pohvaliti. Ne odziva se na prepire, ki jih imajo drugi zvezdniki, tudi če so zasebno njegovi prijatelji. Ne komentira politike, zlasti ne ameriške, saj je vendar Anglež.

Torej – prizna, da ni izobražen, da se ne spozna skoraj na nič drugega kot na glasbo. In da verjame, da bi marsikak konflikt izpadel povsem drugače, če bi k njemu pristopili z ljubeznijo. In na koncu doda, kot šalo na lasten račun: »Ampak kaj pa jaz vem?«

Tega pristopa do družbenih in političnih tem se je do sedaj redno držal. Zdaj pa je popustil pod pritiskom in v soboto zvečer, v Philadelphii, na prvem koncertu po vsem tem debaklu, v nagovoru publike končno izrazil svoje stališče glede konflikta. A tudi tu je obsodil obe strani. Mediji so sicer iztrgali njegovo izjavo iz konteksta in objavili le dele, kjer je videti kot da nasprotuje Izraelu. Za marsikoga pa niti to ne bo dovolj, saj ni izrekel besede genocid.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Ed Sheeran (@teddysphotos)

Zdi se mi, kot da je v ameriški družbi postalo pomembno le, da se izjasniš glede konflikta v Gazi in na podlagi tega ocenjujejo, ali si načelen človek ali ne. Lahko si nepošten, lažniv, zahrbten in pokvarjen, tako v zasebnih kot v poslovnih odnosih. Lahko delaš praktično karkoli želiš, pa ti bo oproščeno, samo če boš skupaj z ostalimi vzklikal »Free Palestine«.

Lahko si nepošten, lažniv, zahrbten in pokvarjen, tako v zasebnih kot v poslovnih odnosih. Lahko delaš praktično karkoli želiš, pa ti bo oproščeno, samo če boš skupaj z ostalimi vzklikal »Free Palestine«.

Ed Sheeran, ki je zadržan in delaven glasbenik (v desetih letih je izdal kar šest albumov), poročen s svojo srednješolsko ljubeznijo in oče dveh otrok, znan po tem, da svoje zaposlene dobro plačuje in je pripravljen sodelovati s komerkoli, pa je največji izmeček od človeka le zato, ker noče povedati, kaj si on osebno misli o Izraelsko-Palestinskem konfliktu? Saj je bistvo povedal že dan po tem, ko se je vse začelo: »Veliko načinov je, kako lahko dosežemo isti cilj – mir.«

Kar nas spet pripelje do njegove pesmi What Do I Know. V njej pravzaprav sporoči, da kljub očetovim svarilom, naj javno ne govori o politiki in religiji, sam verjame, da je mogoče spremeniti svet z izražanjem svojih stališč. Toda on sam se izraža le skozi glasbo. In z ljubeznijo, ki prežema tako njega, ko jo ustvarja, kot oboževalce, ko jo poslušamo.

Zdi se mi, da bi za nekoga, ki se spozna predvsem na glasbo, to moralo zadostovati.

Ampak kaj pa jaz vem?