Naslovna trditev je vaba za klike, a jo lahko logično izpeljemo iz nedavne izjave Borisa Kobala v intervjuju za Nedelo. Kobal je dejal, da si desničarji ne upajo delati politične satire, “ker se imajo za popolne, nimajo problemov, poslani so od boga”. “Satira je špikanje svojih, podobno mislečih, ne pa udrihanje po nasprotnikih, to je najlažje,” je še pristavil.
Domnevamo lahko, da Kobal z uprizarjanjem lika duhovnika, gospoda Senice, ne udriha po nasprotnikih, ampak “špika” svoje, podobno misleče – torej katoličane – iz česar lahko sklepamo, da je katoličan tudi sam. No, saj je vendar obiskoval srednjo šolo Cirila in Metoda in maturiral na učiteljišču Antona Martina Slomška. Vinko Gorenak ga je sicer v eni od svojih kolumn označil za “zapriseženega, že žaljivega, skrajnega levičarja”.
S Kobalom se strinjam, da je lažje udrihati po nasprotnikih, težje se je pošaliti na svoj račun ali na račun skupine, ki ji pripadaš. Ne morem pa se strinjati, da si desničarji ne upajo delati politične satire. Kako so politično opredeljeni ustvarjalci oddaje Kaj dogaja, ne vem, jim je pa treba dati priznanje, da so v času Golobove koalicije slednjo znali dobro “špikniti”. Priznanje je toliko večje, ker vemo, da je na “depolitizirani” RTV Slovenija podpornikov prejšnje vlade “jebeno več”.
Gregor Čušin je za tednik Domovina od prve številke, ki je izšla maja 2021, tri leta vsak teden pisal odlično satirično rubriko Slikovito, v kateri je zbadal tako “naše” kot “vaše”. V avtorskih monokomedijah je črpal iz Svetega pisma, kot katoličan pa je v njih pogosto špiknil “svoje”: sovernike, duhovnike in celo škofe. Kot enega od primerov lahko navedemo tudi njegovo predavanje z naslovom Krščansko vzgojo bi bilo treba prepovedati.
Pri zbadanju “svojih” nima težav niti Instagram profil Zadnja plat. Glavni anonimni avtor je konservativni katoličan, ki zbada tako levo kot desno, pred njegovo satirično ostjo pa ni varna niti Katoliška cerkev, vključno s papežem.
View this post on Instagram
Sam politično satiro raje kot na “levo” in “desno” delim na dobro in slabo. Obe lahko najdemo tako na eni kot na drugi strani. So pa imeli satiriki na desni v zadnjih letih težko delo, saj se je marsikateri naslov, ki je bil še nekaj let pred tem satiričen, zaradi skrajnosti, v katere je zašla levica, uresničil. Konservativni satirični portal The Babylon Bee se je na ta račun pošalil takole:
Objavili so tudi seznam 89 “prerokb”, ki so se uresničile: to je satiričnih naslovov, ki so postali resnične novice. Npr.: satirična novica z naslovom “Zmaga za vključenost: Kalifornija bo naredila vse zapore spolno nevtralne”, ki so jo objavili 20. septembra 2017, se je “uresničila” 1.102 dneva kasneje, ko je Fox News objavil novico z naslovom “Guverner Kalifornije Newsom podpisal zakon, ki zahteva, da so zaporniki uvrščeni v zapor glede na njihovo spolno identiteto”. Naslov “Ozkogledni nestrpnež vztraja, da je 2 + 2 = 4”, ki so ga objavili 9. maja 2017, pa se je “uresničil” 1.672 dni kasneje, ko je USA Today objavil novico z naslovom “Je matematika rasistična? Ker ima mnogo temnopoltih učencev težave, šole spreminjajo poučevanje, kar spremljajo tudi burne debate”.
Resnica boli, pravi pregovor, zato je po mojem mnenju najboljša satira tista, ob kateri nas malo zaskeli, ko nas zbode. Npr.: “Kdor pri dvajsetih ni liberalec, nima srca, kdor pri štiridesetih ni konservativec, pa nima možganov.”
8 odzivov na “Boris Kobal, “zapriseženi levičar”, je v resnici katoličan”
“Humor”, ki sebe predstavlja, kot humor in prihaja iz tako imenovane leve politične sfere, ni nič drugega, kot ponavljanje žaljivih predsodkov in stereotipov o kristjanih in duhovnikih oz. škofih. Žal kristjani s svojim klerom vred nimajo toliko j…, da bi se tem žalitvam zoperstavili. Še več, veliko jih je, ki se temu kao humorju režijo. Spomnite se samo tistih prismodarij ob Martinovem in neokusnostim v času pusta in drugi kot zabavni produkciji naše kulturne sfere. Tem pogumnežem, ki se hvalijo, da so komiki bi svetoval, da se poskusijo z istimi žaljivimi vatli lotiti mohamedancev. Seveda se ne upajo. Mislim, da vedo, kaj jih čaka.
Definitivno je bil TV Poper zadnja dobra avtohtona televizijska satira, ki pa je v svojih zdihljajih že nakazovala poplitveno potrošniško mentaliteto Slovencev. Še pred uvoženimi nogometaši nas je za silo reševal “uvoženi” Djuro. Komedije Iztoka Mlakarja so bile super dokler tudi on ni žal postal nekako šablonski. Seveda pa je v primerjavi s poplavo monokomedij in standupov razkošje.
Sv. Senica, prosi za nas faraone in faraonke!
Je to še en poskus rehabilitacije Borisa Kobala? On ni “k” od katolika, tudi v oddaji TV Poper, ki so jo na veselje mnogih ukinili že pred leti, je s prostaškim likom duhovnika, omalovaževal Katoliško cerkev in žalil čustva vernikov. “Zbadanje” svojih mu je tuje, pred leti je na skrajno vulgaren način “zbodel” tudi takratnega predsednika Republike Hrvaške Stjepana Mesića in pokazal, kako globoko ceni “svojega” predsednika vlade. Takih, kot je Kobal, ki ne spoštujejo niti tuje intelektualne lastnine, je ponižujoče celo omenjati.
V ITALIJANSKEM zamejstvu je veliko Katoličanov res Levičarjev. Toda treba je vedeti, da Jugoslovanska partija je delala GENOCID na Katoličani po letu 1945. Kdor je hodil v CERKEV (učitelji, policaji vojska in vodilni v podjetjih ter v državni upravi) je izgubil službo.
V Italiji pa je bilo Komunistom dovoljeno hoditi v CERKEV. Tudi nekateri naši prijatelji iz Italije, ki gredo vsak teden k maši, na volitvah pa volijo ali Komuniste, ali Demokrate. In mogoče, da je njim podoben tudi Boris Kobal. Sicer pa se je meni osebno zameril, ko je pred cca 20 leti v Lutkovnem gledališču Ljubljana imel nekako predvolilno kampanjo in je bil tam prisoten tudi hrvaški predsednik Meseč. Kobal ga je pobalinsko vprašal, kako bi na Hrvaškem poimenovali “Koalicija (takrat je naša desnica SDS in NSi, SLS naredila koalicijo) Slovenija”. Kobal je dejal: “Mi to imenujemo PI.DA”. Mesič mu je odgovoril: “Mi o tome čučimo”. In ga je takoj nadmudril. Od tedaj vem, da Kobalu primanjkuje modrosti.
Trta,
Nehajte govoriti nepreverjene ” resnice”. Zato, ker je kdo hodil v cerkev ni takrat še nihče izgubil službo. Tisti, ki to trdi laže.
Samo za ilustracijo : koncem gimnazije sem hodil z dekletom, ki je bila zelo verna. Njen oče je bil visoka “partijska živina”, kot smo takrat takim rekli. Njegova žena je bila zelo verna. Danes je poročena z osebo, ki je bil še v srednji šoli ministrant. Vse do upokojitve je bil v raznih pravniških službah. No, po vašem bi kdo moral leteti iz službe?
Ne vem zakaj se nekateri, mnogi na t.im. desnici v sloveniji tako radi delajo žrtve?
FRIDERIK
Veliko sodnikov (med njimi tudi – z zaključeno pravno fakulteto – olimpionik Leon Štukelj) in učiteljev je izgubilo službo, če so hodili v cerkev. Enako je bilo s policisti – nek daljni sorodnik se je poročil okrog 1950 v cerkvi in kmalu za tem je izgubil službo na policiji. Nekdanja sodelavka mi je pripovedoval, kako se je njen oče leta 1954 poročil v cerkvi in mu je potem kadrovik njegovega podjetja – vrgel delovno knjižico v obraz in ostal je brez dela….. Taka so dejstva, pa če jih vi Friderik poznate, ali pa ne????
Otroke je – v časi “Titove svobode”, veliko ljudi krstilo skrivaj. Tudi naš prijatelj je bil krščen 1950 skrivaj, ker je bil oče oficir. Moj brat je služil vojaški rok leta 1957 na Hrvaškem – nad Reko – v kasarni na Trsatu – v bližini romarske cerkve Trsat. Ko sva ga šli z mamo obiskat, je mama hotela, da gremo vsi trije v cerkev. Pa je moj brat dejal: “Vedve lahko gresta, če pa mene vidijo v cerkvi kot vojaka, bom dobil kar nekaj dni zapora”. Ja taka je bila “Titova svoboda”.
Kobal je satiro praviloma izkoriščal za norčevanje iz Cerkve in desnice, posledično pa tudi izvajal politično propagando. V kakšnem levem mediju bi najbrž ponosno zapisali, kako tolče/udriha čez desnico.
V svojem slogu se je ponovno ponorčeval iz desničarjev, da se ne znajo šaliti “ker se imajo za popolne,…poslani so od boga” skratka, so farizeji in zato on malo postavi ogledalo – špika/piše satiro in sebe postavi kar malo na mesto pravega kristja ali celo Jezusa.
Pri tem je sklepanje ali je on katoličan, manj pomembno, še manj nasprotovanje kritiki, da se desničarji ne znamo šaliti (in to na portalu, ki ima npr. vrhunski podkast safari).
Bo pa nepozoren bralec prebral oz. sklepal, Kobal je katoliški satirik, ki dobronamerno in na šaljiv način obravnava aktualne temo v RKC – pojdimo ga pogledat. Super za Kobala, bo imel več kart prodanih in več ljudi, ki plačajo, da se iz njih norčuje. Najbrž plačan oglas za njegovo predstavo ne bi imel tako pozitivnega efekta.
Friderik, to, kar je zapisala Trta, absolutno drži. Veliko ljudi je zaradi nečlanstva v Partiji zgubilo službo, še več pa je ni dobilo, sploh v javnem sektorju. Glede Kobala, ki ga dobro poznam, saj je iz naših krajev, pa ena sama beseda: PRIMITIVEC!
Komentirajo lahko naročniki