Sodišče EU od Madžarske zahteva odpravo zaščite otrok pred LGBT vsebinami, Zobec: Prestopili so mejo svoje pristojnosti

Sodišče Evropske unije je pri presoji madžarskega zakona, s katerim je Viktor Orban madžarske mladoletnike skušal zaščititi pred LGBTQ+ vsebinami, ocenilo, da je ta v neskladju z zakonodajo Evropske unije in Madžarski naložilo, da ga nemudoma odpravi. Razsodili so, da zakon diskriminira homoseksualce in trans-spolne osebe.

Gre za prvi primer, kjer je bila država članica spoznana kršitve Liste Evropske unije o temeljnih vrednotah.

A razsodba še zdaleč ni razveselila vseh. Nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec ocenjuje, da je sodišče prestopilo meje svojih pristojnosti, vse več pravnikov pa opozarja tudi, da se evropska sodišča ideološko nevarno nagibajo v levo.

Postopek proti Madžarski je na Sodišču Evropske unije sprožila Evropska komisija. Gre za madžarski zakon, ki mladoletnike ščiti pred vsebinami LGBTQ+, vsebinami, ki nagovarjajo k spreminjanju spola. O tem vprašanju so skupaj s parlamentarnimi volitvami pred štirimi leti madžarski volivci odločali tudi na referendumu, ki sicer ni bil veljaven zaradi prenizke udeležbe, velika večina veljavnih glasov pa je izrazila nasprotovanje spolni vzgoji brez soglasja staršev v šolah, promociji postopkov spremembe spola, eksplicitnim prizorom LGBTQ vsebin in prikazovanje postopkov spremembe spola.

Evropska komisija: Zakon krši pravice manjšin in svobodni trg

Evropska komisija je prepričana, da gre pri tem zakonu za diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti in spolne identitete. Kršitve so zaznali na področju ureditve notranjega trga, temeljnih pravic posameznikov, posebej LGBTQ oseb, kot tudi glede temeljnih pravic EU, saj zakon eksplicitno določa, da zakon prepoveduje mlajšim od 18 let prikazovati vsebine ki promovirajo ali portretirajo oblike spolnih praks, ki divergirajo od naravnega spola (spola, prepoznanega ob rojstvu), spremembo spola ali homoseksualnost.

Postopek pred sodiščem so sprožili po tem, ko so proti Madžarski že leta 2021 sprožili postopek kršitve zakonodaje EU, kar je madžarska oblast ignorirala.

Evropska komisija sicer dodaja, da je zaščita otrok njena absolutna prioriteta, a da madžarski zakon vsebuje določbe, ki niso utemeljene ali niso upravičene za dosego tega cilja, ali pa so nesorazmerne.

Evropska komisija se je sicer v glavnem sklicevala na direktive, ki določajo prost pretok storitev, tudi glede pretočnih vsebin, ki da jih je Madžarska neupravičeno omejila, šele na zadnjem mestu so navedli tudi Listino EU o temeljnih pravicah, kjer so utemeljevali, da zakon posega v človekovo dostojanstvo, njegovo svobodo izražanja, dostop do informacij, družinsko in zasebno življenje ter pravico do nediskriminacije.

Sodišče EU: Madžarska, nemudoma odpravite zakon

Sodba prihaja po štirih letih od sprožitve postopka in devet dni po madžarskih parlamentarnih volitvah, na katerih je oblast izgubil Viktor Orban, več kot dvotretjinsko večino v madžarskem parlamentu pa bo imela desno-sredinska stranka Tisza Petra Magyarja.

Sodišče je pritrdilo Evropski komisiji in v sploh prvi svoji sodbi proti državi članici prepoznalo kršitev Listine temeljnih vrednot EU. Razsodili so, da zakon diskriminira homoseksualce in trans-spolne osebe. Postavil naj bi jih v neupravičeno podoben položaj kot pedofile.

Sodišče v razsodbi ugotavlja, da madžarski zakon stigmatizira in marginalizira »non-cisgender osebe« kar pomeni osebe, ki imajo netipične spolne preference ali menjajo spol. Stigmatizacija bi lahko vodila tudi v vzpodbujanje sovražnega vedenja do teh oseb.

Sodišče Madžarski nalaga, da zakon nemudoma odpravi. Če tega ne stori, jo lahko doletijo finančne kazni.

Evropski birokrati svoje upe polagajo v Magyarja, ki je v svojem govoru ob zmagi na volitvah napovedal, da bo pod Tiszo »vsak lahko živel s komerkoli, ki ga ljubi, dokler ne krši zakonov ali škodi drugim.« Prav tako je podprl Budimpeško Parado ponosa 2025, ki jo je Orban prav na podlagi tega zakona skušal prepovedati. Slednja je sicer bolj kot dogodek promocije LGBTQ vsebin tako postala shod za svobodo govora in protesta, ki jo je Orban skušal omejevati.

Magyar in Tisza sicer veljata kot zmerno konservativna, in ne pretirano naklonjena LGBTQ ideologiji, a ji nasprotujeta manj odločno kot Fidesz, ki je na tem gradil velik del kampanje. Pred sodiščem so zagovarjali, da je zakon potreben za zaščito otrok, po razsodbi pa še niso dali komentarja.

Jan Zobec: Sodišče je prestopilo mejo svoje pristojnosti

Nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec sodbe sicer še ni uspel podrobno preučiti, na prvi pogled pa ocenjuje, da je Sodišče Evropske unije tukaj »prestopilo meje svojih pristojnosti.« Kot poudarja še pri vprašanju človekovega dostojanstva to sodišče odloča, da le to ni povsem enako urejeno v vseh državah EU. Glede vzgoje otrok tako ocenjuje, da sodišče te pristojnosti nima, posebej ne pri zaščiti le teh pred LGBTQ kulturo.

Ob tem opozarja, da so pogodbe Evropske unije mednarodne pogodbe. »In za mednarodne pogodbe velja, načelo stroge besedne razlage.« Države članice so se ob podpisu namreč zavezale oz. na Evropsko unijo prenesle točno določene dele svoje suverenosti, česar se ne bi smelo tolmačiti široko. Ta razsodba je po njegovi oceni precej širša od tega.

V kolikor bi evropska sodišča in institucije pogodbe tolmačili preveč široko, bi lahko prišlo celo do razpada EU, se boji Zobec.

Zobec še ocenjuje, da

Zakon namreč odraslim LGBTQ osebam ni omejeval skupnega življenja ali življenja po svojih preferencah. Prepoved se je nanašala na vsebine, ki so namenjene mladoletnim. Pri vsebinah za polnoletne, teh omejitev ni.

Hkrati se Zobec strinja, da je Orban z omejevanjem izvedbe Parade ponosa šel predaleč. V tem primeru ocenjuje, da je pa šlo za neupravičeno kršitev pravice do svobodnega združevanja in izražanja ter diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti.

Evropska sodišča vse bolj »napakirana« v levo

Zobcu pritrjujejo tudi nekateri drugi ugledni pravniki, ki niso želeli biti imenovani. Ob tem poudarjajo, da se pojavljajo vse bolj čudne levičarske tendence na sodniški ravni, ko gre za evropska sodišča, celo do mere, ki si je taka sodišča ne bi smela privoščiti, saj bi lahko prišlo do izstopov držav.

Opozorila, da naj države pazijo, koga kadrujejo na taka sodišča, prihajajo vse pogosteje, tudi v primeru zadnjih imenovanj iz Slovenije, še opozarjajo sogovorniki. Čudijo se, da konservativnejše stranke, ki imajo trenutno večino v Evropskem parlamentu tako malo pozornosti namenjajo prav temu vprašanju. Leva politika namreč blokira imenovanja konservativnejše mislečih sodnikov na ta mesta, medtem ko konservativnejše stranke tega ne delajo, zato počasi, sodnik za sodnikom, postaja sestava teh sodišč vse bolj leva.