Slovenska poznavalca o Trumpu v Davosu: svet na poti v džunglo, nevarno tudi za Slovenijo

Svetovni gospodarski forum v Davosu, ki je desetletja veljal za simbol globalnega sodelovanja in multilateralizma, se je letos sprevrgel v prizorišče odkritega diplomatskega spopada.

V središču viharja je ameriški predsednik Donald Trump, ki je s svojo bojevito retoriko o »pridobitvi« Grenlandije in ostrimi kritikami evropske smeri dodobra zamajal temelje čezatlantskega zavezništva. 

Slovenska strokovnjaka za mednarodne odnose, profesorja dr. Bogomila Ferfilo in upokojenega diplomata dr. Boža Cerarja smo povprašali, kako vidita početje predsednika najmočnejše svetovne velesile. 

Nastop Donalda Trumpa na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je letošnje srečanje svetovne politične in gospodarske elite zaznamoval bolj kot katerakoli druga tema ter dodatno razgalil hitro poglabljajoči se razkol med Združenimi državami in Evropo. Trump je v govoru ostro ocenil razmere na stari celini in dejal, da nekateri deli Evrope danes »niso več prepoznavni« ter da Evropa »ne gre v pravo smer«, pri čemer je odgovornost pripisal političnim in družbenim usmeritvam zadnjega desetletja.

Ob hvaljenju ameriške gospodarske rasti je poudaril, da so vprašanja energije, trgovine, priseljevanja in rasti ključna za prihodnost Zahoda, ter evropske države pozval, naj opustijo politike, ki jih po njegovem mnenju slabijo. ZDA si, kot je dejal, želijo močne evropske zaveznice, ne pa oslabljenih partnerjev. V tem kontekstu je znova izpostavil Grenlandijo, ki jo je označil kot vprašanje ameriške nacionalne varnosti in del širše strateške slike.

Naraščajoče napetosti, zaskrbljenost in protesti

Trumpov govor je sledil tednom naraščajočih napetosti zaradi njegovega pritiska za priključitev Grenlandije Združenim državam. Čeprav je v Davosu zatrdil, da uporaba vojaške sile ne pride v poštev, je hkrati ponovil zahtevo po takojšnjih pogajanjih z Dansko ter vztrajal pri stališču, da je bila ameriška vrnitev Grenlandije Danski po drugi svetovni vojni napaka. Njegova konfrontacijska retorika in grožnje z uvedbo visokih carin evropskim državam, ki nasprotujejo ameriškim načrtom, so močno zaostrile čezatlantske odnose in sprožile razmisleke o gospodarskih protiukrepih v Evropski uniji.

Evropski voditelji so Trumpov nastop sprejeli z vse večjo zaskrbljenostjo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da trenutne razmere potrjujejo nujnost hitrejše evropske strateške avtonomije – na področjih varnosti, obrambe, gospodarstva in demokracije – ter opozorila, da se je svet trajno spremenil. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je posredno obsodil politiko prisile, carin in ozemeljskih ambicij ter zavrnil »zakon močnejšega« in nove oblike imperializma.

Vzporedno z uradnimi govori so forum spremljali protesti, simbolni slogani in razprave o vzpostavljanju evropskih alternativ ameriškim tehnološkim in političnim vplivom.

Dr. Bogomil Ferfila: majhen fantek, ki ni dobil igrače, se je odločil, da bo nekaj polomil 

Kot nam je povedal dr. Bogomil Ferfila, gre pri vsem skupaj primarno za napenjanje mišic, kjer bodo na koncu vsi stopili nekoliko nazaj in dosegli nek dogovor. Kot primere za verjetno usodo Grenlandije vidi Portoriko, Gvam ter Deviške otoke – slednje so ZDA leta 1917 kupile od Danske – vsi pa sodijo pod t.i. Ozemlja Združenih držav Amerike.  

Ferfila sicer pravi, da mu ni jasno, na kakšen način bi ZDA pridobile Grenlandijo – nakup označuje za neumnost, vojaškemu zavzetju se je Trump odpovedal – ob tem pa tako Danska kot ZDA ne moreta ignorirati grenlandskih zahtev po neodvisnosti. Kot ocenjuje Ferfila, bo iz tega nastal nekakšen zanimiv “mix”. 

“Meni je tu največja uganka Danska. Oni razen tega, da imajo s tem stroške, od tega nimajo nič. Če bi bil na danskem mestu, ki se tega po domače povedano rešil. Ker od Grenlandije za Dansko ni nobene koristi,” pravi Ferfila.  

Trumpove trditve, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, Ferfila označuje za neumnost. Sam vse skupaj povezuje s Trumpovim egom. “Trump je resno računal na Nobelovo nagrado. In zdaj ko je ni dobil, se je kot majhen fantek, ki ni dobil igrače, odločil da bo nekaj polomil – če nočete mirovnika, bom pa kakšen konflikt zakuhal,” je hudomušen Ferfila. 

Dr. Božo Cerar: to je pot v džunglo in ve se, kdo v džungli preživi

Kot pa nam je povedal dr. Božo Cerar, si nihče ne želi transatlantskega razkola. EU in evropske članice Nata so v preteklih tednih naredile marsikaj, da bi se odnosi ohranili. A težko je narediti miselni preskok, da so se časi spremenili, in da ne moremo več računati na zanesljivo podporo izza Atlantika. 

“Je pa tudi res, da je Evropa v precej neugodni situaciji. V preteklih desetletjih je bila malce naivna, razvila je precejšnjo odvisnost od ZDA – v varnostnem, tehnološkem, itd. oziru – in sedaj je v situaciji, ko jo je relativno lahko izsiljevat,” pravi Cerar.  

Kot je dejal, je Evropa v zadnjem času pokazala več kot dobro voljo, a je Trump v njenih potezal videl šibkost, ki jo je skušal še bolj izkoristiti. A v nedogled to ne more iti, nekje bo treba potegniti rdečo črto. Ali bo Evropa pri tem uspela ali ne, pa je odvisno od tako banalne zadeve, kot je enotnost evropskih držav. 

Na vprašanje, ali je trenutno dogajanje omejeno na Trumpa, ali gre za trajnejšo spremembo ameriške politike, Cerar odgovarja, da so signali prihajali že pred Trumpom. Tako Obama kot Biden sta nakazovala, da se časi, ko je Evropa lahko računala, da bodo ameriški davkoplačevalci financirali evropsko obrambo, končujejo. A Evropa temu ni verjela, Trump je že v prvem mandatu odnos zaostril, zdaj pa je vrag odnesel šalo. 

“Časi so neugodni. Liberalni mednarodni red, ki smo ga bili navajeni, razpada. In za Evropo – predvsem njene majhne članice kot smo mi – so to hudi časi. Biti moramo pozorni in pazljivi na to, kar se dogaja, ter kako se bomo pozicionirali. Prihodnost Slovenije vidim v tesnem sodelovanju z članicami EU. A če gre to sidro stabilnosti k vragu, v času, ko stara pravila več ne veljajo, potem smo v svetu džungle – ve pa se, kdo v džungli preživi,” zaključi Cerar.