Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je danes sporočilo, da Slovenija v trenutni obliki ne podpira predloga evropske uredbe za preprečevanje spolnih zlorab otrok (CSAR), o katerem bo Svet EU odločal 14. oktobra. Razlog je po navedbah MNZ nesorazmeren poseg v zasebnost, ki ga predvideva uredba. Predlogu že dolgo nasprotuje več slovenskih evroposlancev z obeh polov, v vladi pa posebej aktivno stranka Levica, a je bilo stališče vlade do danes nejasno.
Predlog, ki ga kritiki imenujejo tudi “chat control”, predvideva množično pregledovanje spletne komunikacije vseh uporabnikov v EU. Po oceni MNZ je boj proti spolnemu izkoriščanju otrok prioriteta, vendar mora biti usklajen s temeljnimi človekovimi pravicami, vključno z varstvom osebnih podatkov. Po mnenju mnogih strokovnjakov s področja zaščite otrok pa takšno pregledovanje sporočil ne bi imelo bistvenega učinka, bi pa močno poseglo v zasebnost uporabnikov in lahko vodilo v prihodnje zlorabe.
Evropska komisija je uredbo predstavila leta 2022, da bi razdrobljene nacionalne predpise nadomestila z enotnim sistemom. Evropski parlament je nato leta 2023 vnesel spremembe, ki so odpravile najbolj sporne določbe, med njimi tudi vsesplošno pregledovanje sporočil, ter zaščitil šifrirano komunikacijo.
Med državami članicami pa soglasja ni. Po poročanju Euronewsa več držav podpira splošni nadzor sporočil, nekatere so neodločene, druge – med njimi tudi Slovenija – pa predloga v sedanji obliki ne podpirajo. Pred prostori MNZ so se danes zbrali predstavniki Piratske stranke in gibanja Volt, ki so vlado pozvali, naj predlog jasno zavrne. Opozorili so, da bi množično skeniranje sporočil z umetno inteligenco pomenilo “nadzor na zalogo” in resen poseg v pravico do zasebnosti.
Predlog lahko Svet Evropske unije sprejme s kvalificirano večino, kar pomeni, da ga mora sprejeti večina vsaj 55 % članic (vsaj 15 držav), ki predstavljajo vsaj 65 % državljanov EU. Predlog sicer že ima podporo 15 držav, zato je ključno, na katero stran se bo prevesila trenutno še neodločena, a do predloga precej zadržana Nemčija, ki kot država z največ prebivalci v EU lahko odločno prevesi tehtnico na eno ali drugo stran. Predlogu je nov zagon dalo Dansko predsedovanje Svetu EU. Danska je med najglasnejšimi podporniki predloga, ki je bil v zadnjem času manj aktiven.
Če bo Svet EU sprejel stališče, bo sledila še pogajalska uskladitev z Evropskim parlamentom. Uredba lahko začne veljati šele, ko obe instituciji potrdita identično besedilo.
Komentirajo lahko naročniki