“Šibki papež”, ki ga Trump ne more poraziti

Ko je novinar papeža Leona na letalu v Afriko vprašal, kakšen je njegov komentar na to, kar je o njem na omrežju Truth Social v začetku tedna zapisal ameriški predsednik Donald Trump, ga je papež najprej vprašal, kaj je Trump sploh dejal. Nate se spravlja ameriški predsednik, ti pa imaš toliko pomembnejšega dela, da si nad tem konfliktom in mirno delaš svoje dalje. Tip papeževe “levove” moči, ki spominja na Leva Zgodb iz Narnije, je Trumpa glede na nadaljevanje tega konflikta še bolj iztirl.

Leon XIV. je od začetka iranske vojne večkrat pozval k miru na Bližnjem vzhodu, poudarjal, da Bog ne blagoslavlja nobenega konflikta, obsodil “delirij vsemogočnosti”, razkazovanja moči ter malikovanja sebe in denarja.

Trump, ki se je očitno počutil nagovorjenega, je na omrežju Truth Social papežu očital, da je “šibek glede kriminala in obupen pri zunanji politiki”, da se “prilagaja interesom radikalne levice” ter mu svetoval, naj se “osredotoči na to, da bo velik papež, ne politik”, na svojem profilu pa je objavil (in po številnih kritikah izbrisal) z UI ustvarjeno sliko, na kateri so mnogi prepoznali Trumpa, upodobljenega kot Jezusa.

Papež je odločno, jasno in mirno poudaril, da se Trumpove administracije ne boji, da ni politik, da se ne bo spuščal v razprave s Trumpom ter da bo nadaljeval s tem, kar verjame, da je poslanstvo Cerkve v današnjem svetu. Papež je glas evangelija, dialoga, moralnih meja, mednarodnega prava in dostojanstva nedolžnih.

Papež, ki ni po volji Trumpu

“Nočem papeža, ki kritizira predsednika Združenih držav,” je bil neposreden Trump. A kdo drug kot papež sploh še lahko brez sile omejuje Trumpovo oblast? Politična moč napade moralno, ko ji na vest trka preglasno.

Ameriška demokracija vsebuje ogromno varovalk. Pa vseeno ne uspe predsedniku preprečiti vojne mimo njih. Ljudje po vsem svetu smo ob novi vojni že skoraj povsem apatični, če ne poteka ravno pri nas. Insitucije, ki naj bi politične voditelje omejevale, so vse bolj krhke. Papež je v takem okolju “glas vpijočega v puščavi”, ki vztrajno ponavlja, da na svetu preveč ljudi trpi: »Preveč nedolžnih ljudi je ubitih in mislim, da se mora nekdo postaviti po robu in reči, da obstaja boljša pot.«

Prav mir je tudi ena Leonovih njegovih ključnih prioritet. “Mir z vami vsemi,” so bile njegove prve besede po izvolitvi. V svojem prvem nedeljskem nagovoru, je govoril proti ruski vojni z Ukrajino, nasilju med Izraelom in Gazo ter obsodil »tretjo svetovno vojno v delih«. Aktualni papež ni kritičen le do ameriške in izraelsko-iranske vojne, ampak tudi do ameriške migracijeske politike, zunanje politike, pa tudi do moči kot jo udejanja Trump.

Kaj  ZDA niso, pa bi lahko bile

Papeževa velika prednost je to, da je nadideološki. Njegova vloga presega oznake “konservativnosti” in “liberalnosti”, ker so načela, ki jih zagovarja, v prvi vrsti teološka, šele nato tudi politična. Je morda edini, ki si ga Trump ne more podrediti, hkrati pa njegovih pozivov ne more ignorirati. Namesto, da bi ameriške katoličane, ki so v veliki meri izvolili Trumpa, postavljal pred izbiro med njim in papežem, jim Leon XIV. le mirno kaže, kaj ZDA niso, pa bi lahko bile: država pristne verske svobode, močne resnične demokracije, pravne države oz. politike, zgrajene na humanizmu, razumu in človekovih pravicah.

Nenazadnje pa je treba priznati tudi, da je bil papež pri kritiki druge strani precej bolj posreden, tišji in bolj zadržan. Naivno je verjeti, da je dialog vedno mogoč ter da bi bilo denimo odnos iranskih oblasti do lastnega naroda in jedrskega orožja mogoče spremeniti (le) s pogovori.

Na tem področju je smer, ki jo bo ubral papež, še nekoliko nejasna. Je pa dejstvo tudi, da je tudi v papeških čevljih verjetno najtežje zavzeti prav vlogo tistega, ki ima moč, da mu svetovni voditelji dejansko prisluhnejo, pa ob tem lahko vsem pove prav tisto, česar nočejo slišati. Morda je papežu Leonu XIV. v tem zgled prav njegov predhodnik po imenu, ki si ga je izbral: Leon XIII., ki mu je to vendarle v veliki meru uspelo.