Napetosti znotraj zveze NATO so dosegle novo raven, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump na zasebnem srečanju v Washingtonu ostro kritiziral zaveznike zaradi njihovega odnosa do vojne z Iranom. Generalni sekretar Mark Rutte je po pogovoru priznal, da je bil Trump »očitno razočaran«, a hkrati poudaril, da je šlo za »zelo odkrit in odprt« dialog.
US President Donald Trump has stirred fresh debate after claiming that NATO “wasn’t there when we needed them,” while also referencing Greenland in a sharply worded post.
The remarks come amid heightened global tensions and ongoing security challenges, where NATO continues to… pic.twitter.com/K3VQ98moZv
— India Today Global (@ITGGlobal) April 9, 2026
Srečanje je potekalo v občutljivem trenutku, le dan po sklenitvi krhkega dvotedenskega premirja med ZDA in Iranom, ki vključuje začasno odprtje strateško ključne Hormuške ožine. Prav nadzor nad to pomembno naftno potjo naj bi bilo v središču spora, saj več držav članic Nata ni želelo vojaško sodelovati z Washingtonom pri poizkusu vojaške deblokade ožine, nekatere pa so celo omejile uporabo svojega zračnega prostora.
Trump je že pred srečanjem zavezništvo označil za »papirnatega tigra« in namignil na možnost ameriškega izstopa. Po pogovoru je na družbenih omrežjih zapisal, da Nato »ni bil tam, ko smo ga potrebovali«, kar je dodatno poglobilo dvome o prihodnosti čezatlantskega sodelovanja.
Rutte se je skušal odzvati bolj umirjeno. Priznal je, da vse članice niso izpolnile pričakovanj, a poudaril, da je »velika večina Evropejcev« vseeno prispevala logistično in operativno podporo. Po njegovih besedah gre za »niansirano sliko«, ki je ni mogoče zreducirati na enostranske očitke.
V ozadju ostaja tudi vprašanje, ali je Trump znova odprl temo izstopa ZDA iz Nata. Bela hiša je potrdila, da je bila možnost omenjena, vendar bi tak korak zahteval odobritev ameriškega kongresa, ki je leta 2023 sprejel zakon, ki predsedniku omejuje enostransko odločitev.
Medtem evropski voditelji poudarjajo pomen zavezništva, ki temelji na načelu kolektivne obrambe in 5. lena atlantske pogodbe, da je napad na eno članico NATA napad na vse. A aktualni spor zaradi Irana razkriva, kako krhko je lahko to načelo, ko se interesi držav razhajajo.
Diplomatske posledice konflikta bi lahko trajale dlje kot samo premirje na Bližnjem vzhodu.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki