Francoska ministrica za urbane zadeve Juliette Méadel je pred kratkim sprožila ostro razpravo v javnosti, ko je dejala, da je droga danes najhujši dejavnik tveganja za javno zdravje. Njena izjava je v Franciji naletela na odmev, ker je brez olepševanja spregovorila o razkroju skupnosti, razmahu kriminala in spiralo odvisnosti, ki vse bolj zaznamuje življenja mladih ter opozorila da se države preveč sprijaznjeno prepuščajo logiki “normalizacije” drog.
Medtem ko v Franciji vlada razpravlja, kako omejiti uporabo drog, pri nas dve politični sili leve sredine, Levica in Gibanje Svoboda, skušata uzakoniti marihuano za osebno rabo. Primeri držav, kjer so poskušali s permisivnim pristopom, opozarjajo, da legalizacija in zakonodaja brez vključevanja stroke ne prineseta obljubljenih rešitev, ampak nove težave.
Juliette Méadel, francoska ministrica za urbane zadeve, je glede na praktično situacijo v Franciji, opozorila na dramatične posledice drog za mestne skupnosti. Po njenem opisu so četrti v Franciji ujete v primež preprodajalcev, ki vstopajo celo v šole in na igrišča, novačijo otroke in mladostnike, jih silijo v kriminal in jim ponujajo drogo kot vstopnico v “svet odraslih”. Prebivalci mestnih četrti so tako prve žrtve drog, saj iz njihovega okolja izginjajo trgovine, pekarne, frizerji – ker vsakdanje življenje postane nevzdržno zaradi nasilja in groženj.
Kot je dodala ministrica, so žrtve tudi sami uporabniki. Droge danes niso več omejene na ulico, naročijo jih lahko prek spleta, dostavljajo pa jih kar vozniki skuterjev – kot hrano. “Uberjev model v službi kriminala,” je slikovito dejala Méadelova. Posebej zaskrbljujoče je, da je začetek uživanja drog med mladimi vse zgodnejši, posledice pa hude in dolgoročne: srčno-žilne bolezni, rak, težke psihične motnje, depresije in razpad družinskih vezi.
Njeno sporočilo je jasno: če bomo še naprej obračali pogled stran, bo prihodnost zahodnih družb usodno zaznamovana. Kot je zapisala, je treba imeti pogum videti stvari takšne, kot so, in priznati, da se pred našimi očmi dogaja razkroj družbenega tkiva. Spomnila je celo na zgodovinski primer Kitajske v 19. stoletju, kjer je razširjenost opija uničila državno strukturo in potisnila državo v stoletno zaostalost.
Primeri Nizozemske, Italije, Kolorada in Kanade so zgovorni
Opozorila Méadelove so toliko bolj pomembna, ker se z negativnimi posledicami soočajo tudi državah, ki so se lotile liberalnega pristopa do drog. V Urugvaju, Kanadi in nekaterih ameriških zveznih državah, so v zadnjih letih uvedli legalizacijo konoplje. Čeprav je bil glavni cilj zmanjšati črni trg in zagotoviti nadzor nad kakovostjo, raziskave kažejo, da so se hkrati povečali dostop, poraba in tudi zdravstvene težave, povezane z uživanjem. O tem poročata Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), ki opozarja, da legalizacija pogosto prinese več nujnih primerov, več odvisnosti in več prometnih nesreč, povezanih s konopljo.
Še posebej zgovoren je primer ameriške zvezne države Kolorado, kjer so po legalizaciji zabeležili močan porast obiskov v bolnišnicah zaradi učinkov konoplje. Prav tako so strokovnjaki opozorili na zaskrbljujoč pojav povečane prisotnosti THC pri novorojenčkih, kar kaže, da se je uporaba razširila tudi med nosečnicami.
Tovrstni podatki dajejo jasno sporočilo: legalizacija ne pomeni konca težav, ampak pogosto odpre nove in še zahtevnejše izzive za zdravstveni sistem in družbo kot celoto.
Najbolj svež primer prihaja iz Italije, kjer se pripravljajo, da bodo ukinili t. i. “light cannabis”. Ta je bil pred leti uveden kot kompromis – produkti z nizko vsebnostjo THC naj bi bili nekakšna mehka oblika regulacije trga. Toda italijanske oblasti ugotavljajo, da je bil rezultat ravno nasproten: mladi so jo začeli množično uporabljati, preprodajalci pa so jo izkoristili kot vstopno točko za prodajo močnejših substanc. Zato bo Italija pod vlado Giorgie Meloni ta eksperiment končala in ga razglasila za neuspešnega.
Nizozemska je dolgo velja za zgled legalizacije drog, a v zadnjem desetletju se je položaj močno spremenil. Globalizacija in mednarodna kriminalizacija drog sta prinesli profesionalizacijo in brutalnost nezakonite trgovine, Rotterdam pa se je razvil v osrednje evropsko vozlišče za pretok kokaina. Zasežene količine rekordno rastejo, nasilje narašča, kriminalne mreže pa privabljajo celo otroke. Amsterdam se je preobrazil v mednarodno središče pranja denarja, kriminalni kapital od drog pa vse bolj prežema zakonito gospodarstvo, predvsem nepremičnine in storitveni sektor. Posledično se Nizozemska sooča z nevarnostjo, da postane t. i. narko-država, kjer nasilje, kriminalni denar in družbena razkrojenost presegajo meje obvladljivega.
Ko odpreš vrata normalizaciji drog, ki je težko nazaj zapreti
Vse to kaže na jasno dejstvo: ko enkrat odpreš vrata normalizaciji drog, jih je skoraj nemogoče zapreti. Stroški za družbo pa postanejo ogromni – od zdravstvenih do socialnih, pa tudi varnostnih. Zato francoska ministrica Méadel opozarja, da bo boj proti uživanju drog učinkovit le s preventivo, alternativami za mlade, vlaganji v šport, kulturo in skupnost. Liberalizacija pa teh problemov ne rešuje, ampak jih krepi.
Tudi v Sloveniji stroka opozarja na nevarnosti, psihiatri in zdravniki svarijo pred vplivi marihuane na mlade, a jih politika z novim zakonom ne posluša. Levica in Svoboda, ki sta še pred kratkim obljubljali, da bosta vedno sledili znanosti, tokrat molčita pred njenimi opozorili. Namesto resne razprave o preventivi, duševnem zdravju mladih in podpori skupnostim, se ponuja hitra rešitev v obliki legalizacije.
Oglasila pa so se tudi delodajalska združenja. V skupni izjavi z naslovom: “Konoplja na delovnem mestu – nova razvojna smer?” opozarjajo, da bi zakon, kot ga predlagata Svoboda n Levica, onemogočil zagotavljanje varnega delovnega okolja in povzročil številna nova tveganja za posameznike, družbo in podjetja.
Komentirajo lahko naročniki