Žena ajdovskega župana Tadeja Beočanina je s 1. januarjem letos prevzela funkcijo namestnice direktorja Regijske razvojne agencije ROD Ajdovščina – javnega zavoda, katerega soustanoviteljica je tudi Občina Ajdovščina.
Primer zaposlitve Nives Beočanin Bunc odpira resna vprašanja o videzu konflikta interesov, neodvisnosti kadrovskih postopkov in integriteti upravljanja javnih institucij.
Razkrivamo upravljavsko in kadrovsko verigo, ki ustvarja močan videz političnega vpliva na postopek izbire in odpira dvom, ali so imeli vsi kandidati enakovreden položaj. Agencijo namreč zadnji dve leti vodi nekdanji tesni sodelavec ajdovskega župana.
Javni zavod pod močnim vplivom lokalne politike
ROD Ajdovščina ni zasebno podjetje. Gre za javni zavod, ki upravlja z državnimi in evropskimi sredstvi ter ima pomembno vlogo pri regionalnem razvoju in podpori lokalnemu gospodarstvu. Njegove ustanoviteljice so Občina Ajdovščina, Občina Vipava ter Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina.
Občina Ajdovščina ima v svetu zavoda svoje predstavnike in s tem neposreden vpliv na vse ključne odločitve, vključno z imenovanjem in razrešitvijo direktorja, potrjevanjem programov in finančnih načrtov. Gre torej za agencijo, ki je tesno vpeta v sistem lokalne oblasti.
Dolgoletni župan Ajdovščine, po izobrazbi magister farmacije.
Župan Ajdovščine je postal leta 2014. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je prejel okoli 72 odstotkov glasov.
Je vidni član stranke Socialni demokrati (SD). Po aferi Litijska, ki je leta 2024 z vrha stranke odnesla Tanjo Fajon, je Beočanin kandidiral celo za predsednika SD. Neuspešno.
43-letnik ima dva otroka iz prvega zakona, lani se je znova poročil. Njegova soproga Nives Beočanin Bunc je sedem let mlajša.
Direktor iz “županovega kroga”
Direktor ROD Ajdovščina je Bogdan Česnik, ki je pred prevzemom funkcije (imenovan marca 2024) deloval kot gospodarski svetovalec ajdovskega župana Tadeja Beočanina.
Ko javni zavod vodi oseba iz neposrednega političnega kroga ustanovitelja, se pojavi vprašanje videza in dejanske neodvisnosti. Ko ta isti zavod zaposli še ožjega družinskega člana političnega funkcionarja, se tveganje za konflikt interesov bistveno poveča.
Ne gre več zgolj za naključje, temveč za vzorec, ki ga je v javnih institucijah težko prezreti.
Z vprašanji o okoliščinah zaposlitve županove soproge Nives Beočanin Bunc na regionalni razvojni agenciji smo se obrnili tako na Občino Ajdovščina kot na agencijo ROD Ajdovščina.
O tem, ali so seznanjeni s primerom, poizvedujemo na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Za odziv smo zaprosili tudi stranko SD. Mimogrede, Nives Beočanin Bunc je leta 2022 na listi Socialnih demokratov kandidirala za stol v Občinskem svetu Občine Ajdovščina.
Odgovore, pojasnila in odzive smo po objavi članka prejeli in jih objavimo v kratkem.
Zaposlitev soproge župana
S 1. januarjem letos je funkcijo namestnice direktorja ROD Ajdovščina prevzela Nives Beočanin Bunc soproga aktualnega župana Ajdovščine. Delovno mesto je zasedla po prijavi na javni razpis, kar pomeni, da je bil odprti postopek (vsaj) formalno izveden. Pred tem je bila diplomantka Fakultete za management zaposlena kot svetovalka na Finančnem uradu v Novi Gorici.
Koliko kandidatov se je prijavilo na prosto delovno mesto, kdo vse je sodeloval v izbirnem postopku in ali so bili o tem vodeni zapisniki, javnosti za zdaj ni znano.
Vprašanje, ki se odpira, pa ni zgolj pravno, temveč etično in sistemsko: ali je zaposlitev županove soproge v javnem zavodu, nad katerim ima njegova občina upravljavski vpliv, dopustna z vidika integritete?
- Objava razpisa: 28. oktober 2025
- Rok za prijavo: 7. november 2025
- Skupno trajanje: 10 koledarskih dni
- Efektivni delovni dnevi: približno 5–6 dni
Vodstveno delovno mesto je bilo razpisano v zadnjem tednu oktobra, sredi t. i. “krompirjevih počitnic”. V razpisni rok sta bila vključena tudi dva državna praznika (31. oktober in 1. november) ter vikend, kar je objektivno skrajšalo čas, ki so ga imeli potencialni kandidati za pripravo prijave.
Pri vodstvenem delovnem mestu v javnem zavodu takšen časovni okvir odpira vprašanja o širini konkurence in enakopravnosti kandidatov, še posebej v okoliščinah, ko med akterji obstajajo osebne, politične in upravljavske povezave.
Nezakonito? Morda ne. Problematično? Nedvomno.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč jasno določa, da konflikt interesov ne pomeni nujno dokazane zlorabe, temveč že okoliščine, ki ustvarjajo videz vpliva zasebnega interesa na nepristransko opravljanje javnih nalog.
V tem primeru se prekrivajo:
- politična funkcija župana,
- upravljavski vpliv občine,
- direktor agencije iz županovega političnega kroga,
- zaposlitev županove soproge v vodstveni strukturi zavoda.
Tudi če župan Beočanin formalno in operativno ni sodeloval v postopku kadrovske izbire, je njegov vpliv strukturni. Takšni primeri so v praksi Komisije za preprečevanje korupcije pogosto prepoznani kot visoko tvegani.
Vse pogostejše skupne službene poti zakoncev Beočanin
Samo iz bežnega pregleda objav na družbenih omrežjih lahko ugotovimo:
- Da je ajdovski župan v začetku lanskega oktobra skupaj s soprogo obiskal italijansko občino Ronke v Furlaniji-Julijski krajini, neposredno ob meji s Slovenijo.
- Sredi decembra sta skupaj z ženo obiskala državni zbor.
- Januarja letos sta skupaj potovala v Turčijo, kjer se je Beočanin “z namenom spodbujanja gospodarskega sodelovanja” med drugim srečal s slovenskim veleposlanikom v Turčiji in nekdanjo turško veleposlanico v Sloveniji.
Vprašanje, ki presega Ajdovščino
Gre za vprašanje osnovnih standardov, ki jih v Sloveniji uporabljamo pri upravljanju javnih institucij.
Bi bila takšna zaposlitev sprejemljiva, če bi šlo za župana neke druge občine? Za župana iz neke druge politične stranke? Kakšen bi bil odziv javnosti, če bi šlo za zaposlitev soproge ministra v zavodu, ki ga ta soupravlja?
Odgovor je preprost: že sam videz zaprtega kadrovskega kroga spodkopava zaupanje javnosti, ne glede na to, ali je bil postopek formalno pravilen.
Zaključek
Primer razkriva širši problem: pomanjkanje varovalk, ki bi takšne situacije že v izhodišču preprečile.
V Sloveniji se prepogosto zadovoljimo z odgovorom, da je bilo “vse po pravilih”, čeprav pravila očitno ne varujejo tistega, kar bi morala – zaupanja javnosti.
Gre za zgodbo o mejah dopustnega, o tem, kdaj politika prestopi rdečo črto, ko javni interes ni več jasno ločen od zasebnega. In prav zato je pomembna.
Komentirajo lahko naročniki