Incidenti z droni, kršitve zračnega prostora, sabotaže in opozorila pred morebitnim širjenjem vojne so v zadnjih tednih znova okrepili razpravo o pripravljenosti Evrope na večji konflikt.
Slovenija je daleč od najbolj izpostavljenih območij, toda ali to pomeni, da se povprečnega Slovenca vse skupaj pravzaprav ne tiče?
NATO je septembra objavil prenovljene temeljne zahteve za odpornost držav članic. Med tveganji izpostavlja sabotaže, kibernetske napade in napade na kritično infrastrukturo, od držav pa pričakuje, da bodo tudi v krizi zagotavljale delovanje energetike, preskrbe s hrano in vodo, zdravstva, komunikacij in prometa.
Vprašanje pripravljenosti medtem vse pogosteje presega vojsko in orožje. Britanski BBC se je denimo pred kratkim vprašal, ali so evropske družbe na možnost večje krize pripravljene tudi psihološko.
Slovenija je daleč od fronte. Je zato tudi varna?
O tem smo se pogovarjali s predstojnikom Obramboslovnega raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede Iztokom Prezljem. Po njegovi oceni varnostne razmere v Evropi od konca hladne vojne še niso bile tako slabe, pri čemer opozarja, da se lahko varnostno okolje spremeni zelo hitro.
Kaj bi torej morebitno nadaljnje zaostrovanje pomenilo za Slovenijo – in kaj bi se pri nas zgodilo v prvih 72 urah novega večjega konflikta v Evropi?
Naročniška vsebina
Država se pripravlja, kaj pa prebivalci?
Slovenija je marca sprejela Strategijo odpornosti do leta 2030. Ta predvideva krepitev odpornosti na 13 področjih ter v priprave poleg državnih institucij vključuje lokalne skupnosti, gospodarstvo in prebivalstvo.
A Prezelj pri pripravljenosti ločuje med državo in javnostjo. Državne institucije se po njegovem nevarnosti zavedajo bistveno bolj kot pred leti, medtem ko je prebivalstvo dolgo živelo v nekakšnem »mirovnem, varnostnem mehurčku«.
Kako se pripravljenost na obrambo kaže med mladimi, je skušala ugotoviti tudi raziskovalna skupina, ki jo je vodila obramboslovka Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede.
Naročniška vsebina
Bi Slovenija ob večji nevarnosti potrebovala nabornike?
Naročniška vsebina
Najprej znanje, šele nato zaloge
Evropska unija želi medtem povečati tudi pripravljenost prebivalstva. Njena strategija med drugim predvideva smernice, po katerih bi bila gospodinjstva ob večji krizi sposobna najmanj 72 ur poskrbeti sama zase, pripravljenost pa želi vključevati tudi v izobraževanje in programe za mlade.
Prezlja smo vprašali tudi, katere tri stvari bi moral za večjo pripravljenost narediti povprečen Slovenec. Njegov odgovor ni bil seznam opreme ali zalog.
Na prvo mesto je postavil znanje, na drugo praktične veščine, na tretje pa zavedanje pomena varnosti in obrambe. Zaloge hrane, vode in drugih potrebščin? »To je četrto, peto, šesto mesto,« pravi Prezelj.
Pripravljenost na nevarnejši svet se tako ne začne nujno z nakupom orožja ali polnjenjem shrambe. Začne se precej prej – pri tem, ali država in njeni prebivalci sploh vedo, kaj želijo zaščititi in kaj so za to pripravljeni storiti.
2 odziva na “Prvih 72 ur vojne v Evropi: kaj bi se zgodilo v Sloveniji?”
Za varnost vsake države je najpomembnejše kakšne politike imamo. Če so v vrhu Slovenije taki politiki, ki jim Samostojna (radi gledajo plapolati neslovenske zastave) Slovenija ni v “srcu”, je za državo velik problem. Če gre sam Kučan do človeka, kot je Jankovič in ga prosi, naj bo po 20-letih ŽUPANOVANJA – še vedno ON župan. Zakaj Kučan nikoli ne izbere Slovenca???
Vrhovni poglavar oboroženih sil v Sloveniji je predsednik republike. Vemo kateri državi je naklonjena Musarjeva in če nas ta napade, bi ona verjetno – zagovarjala predajo, ker ji veliko pomeni mnenje njene intimne prijateljice???
Čisto možno je, da je Slovenija VARNOSTNO ogrožena???
Kdo pa je evropski sovražnik? So kakšni realni indici , da utegne do sovražnih spopadov priti? Zakaj bi prišlo do spopadov?
Na realna vprašanja dobiš ali utegneš dobiti realne odgovore. Na fantaziranja ali po domače na bluzenje, dobiš pač temu primerne odgovore.
Kot je obče znano, ker je bilo povedano v zadnjih letih že stokrat, Rusija nima nobenih namer se kakor koli vojaško angažirati v Evropi oz. z NATO. Za to nima niti sredstev, niti potrebe. Kdo še ostane?
Edini, ki je zadnjih , recimo, 60 let vodil napadalne vojne po svetu so bile ZDA oz. NATO. Kitajska ni zadnjih , recimo, 200 let napadla nikogar. Rusija je napadla Ukrajino in tudi povedala zakaj, kakšni so njeni vojaški cilji tam.
Kdo je napadel Libijo in uničil dobro delujočo socialno državo? In jo seveda pokradel. Kdo je v Afganistanu po 20 letih pripeljal talibane na oblast? Kdo je pognal milijon Sirijcev v Evropo? Kdo ima cca.750 vojaških baz raztresenih po svetu? Kdo ima vojaški letni proračun 1000 milijard ali 33% vseh izdatkov vseh držav po svetu ? In tako dalje.
Komentirajo lahko naročniki