Incidenti z droni, kršitve zračnega prostora, sabotaže in opozorila pred morebitnim širjenjem vojne so v zadnjih tednih znova okrepili razpravo o pripravljenosti Evrope na večji konflikt.
Slovenija je daleč od najbolj izpostavljenih območij, toda ali to pomeni, da se povprečnega Slovenca vse skupaj pravzaprav ne tiče?
NATO je septembra objavil prenovljene temeljne zahteve za odpornost držav članic. Med tveganji izpostavlja sabotaže, kibernetske napade in napade na kritično infrastrukturo, od držav pa pričakuje, da bodo tudi v krizi zagotavljale delovanje energetike, preskrbe s hrano in vodo, zdravstva, komunikacij in prometa.
Vprašanje pripravljenosti medtem vse pogosteje presega vojsko in orožje. Britanski BBC se je denimo pred kratkim vprašal, ali so evropske družbe na možnost večje krize pripravljene tudi psihološko.
Slovenija je daleč od fronte. Je zato tudi varna?
O tem smo se pogovarjali s predstojnikom Obramboslovnega raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede Iztokom Prezljem. Po njegovi oceni varnostne razmere v Evropi od konca hladne vojne še niso bile tako slabe, pri čemer opozarja, da se lahko varnostno okolje spremeni zelo hitro.
Kaj bi torej morebitno nadaljnje zaostrovanje pomenilo za Slovenijo – in kaj bi se pri nas zgodilo v prvih 72 urah novega večjega konflikta v Evropi?
Naročniška vsebina
Država se pripravlja, kaj pa prebivalci?
Slovenija je marca sprejela Strategijo odpornosti do leta 2030. Ta predvideva krepitev odpornosti na 13 področjih ter v priprave poleg državnih institucij vključuje lokalne skupnosti, gospodarstvo in prebivalstvo.
A Prezelj pri pripravljenosti ločuje med državo in javnostjo. Državne institucije se po njegovem nevarnosti zavedajo bistveno bolj kot pred leti, medtem ko je prebivalstvo dolgo živelo v nekakšnem »mirovnem, varnostnem mehurčku«.
Kako se pripravljenost na obrambo kaže med mladimi, je skušala ugotoviti tudi raziskovalna skupina, ki jo je vodila obramboslovka Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede.
Naročniška vsebina
Bi Slovenija ob večji nevarnosti potrebovala nabornike?
Naročniška vsebina
Najprej znanje, šele nato zaloge
Evropska unija želi medtem povečati tudi pripravljenost prebivalstva. Njena strategija med drugim predvideva smernice, po katerih bi bila gospodinjstva ob večji krizi sposobna najmanj 72 ur poskrbeti sama zase, pripravljenost pa želi vključevati tudi v izobraževanje in programe za mlade.
Prezlja smo vprašali tudi, katere tri stvari bi moral za večjo pripravljenost narediti povprečen Slovenec. Njegov odgovor ni bil seznam opreme ali zalog.
Na prvo mesto je postavil znanje, na drugo praktične veščine, na tretje pa zavedanje pomena varnosti in obrambe. Zaloge hrane, vode in drugih potrebščin? »To je četrto, peto, šesto mesto,« pravi Prezelj.
Pripravljenost na nevarnejši svet se tako ne začne nujno z nakupom orožja ali polnjenjem shrambe. Začne se precej prej – pri tem, ali država in njeni prebivalci sploh vedo, kaj želijo zaščititi in kaj so za to pripravljeni storiti.
Komentirajo lahko naročniki