Nauk slovenskih tankov v Ukrajini: ali se sploh splača vlagati v oklep, ali naj SV rajši kupi drone?

Kaj se dogaja s slovenskimi tanki v Ukrajini, in s tistimi doma? Koliko je bilo uničenih, za kaj so uporabljeni tisti, ki so preživeli, in ali so ob splošnem prepričanju, da je oklep povozil čas, sploh še lahko koristni?

Sodobno bojišče nam je postreglo s premnogimi dokazi, kako lahko dron za nekaj sto evrov uniči večmilijonski tank. Je torej vlaganje v tehnološki napredek dragih sistemov še smiselno?

In, nenazadnje, ali bo SV vlagala v posodobitve tankov M-84?

(Ne)smiselnost izboljšav

To vprašanje je bilo aktualno že pred desetletji, ko je Slovenija z domačim in izraelskim znanjem posodabljala zastarele sovjetske tanke T-55. v izboljšano verzijo M-55S. Tedaj, še pred nadvlado dronov se je govorilo, da so prenovljeni tanki sedeča tarča za nasprotnika. Ne sicer zaradi slabe zaščite, pač pa zaradi premajhne agilnosti na bojišču.

Kakorkoli, namesto sovjetskega 100 mm topa je dobil britanskega 105 mm, računalniški sistem za upravljanje ognja, laserski opozorilni sistem, termovizijo in izboljšane opazovalne naprave, izboljšan sistem zvez ter izraelski sistem dimne zavese.

Verjetno največ pozornosti je vzbujal eksplozivno – reaktivni oklep. To pomeni, da so najbolj izpostavljene površine na tanku obložene z eksplozivom, ki se aktivira ob stiku s protitankovskim izstrelkom in ga uniči, preden bi ta lahko prebil oklep.

Največje kritike (z vidika operative, gospodarnost investicije pustimo ob strani) pa so povsem upravičeno letele na motor tanka: moč se je s prenovo povečala s 580 na 600 KM, kar je za mobilnost ob velikem povečanju skupne mase absolutno premalo. Obstajala je sicer možnost vgradnje Manovih motorjev z 800 KM.

Ukrajinci so šli še korak dlje

Od 30 izdelanih smo jih 28 dobavili Ukrajini. Marsikdo živi v prepričanju, da smo tanke podarili, a v resnici je šlo za krožni sistem dobav, v katerem smo v zameno od Nemčije dobili 40 tovornjakov Rheinmetall MAN 8×8.

Ukrajinci so obstoječo mašinerijo nadgradili predvsem z boljšo zaščito: namestili so boljši eksplozivno – reaktivni oklep ter mnoge rešetke in mreže proti protioklepnim izstrelkom in predvsem proti dronom.

Ne glede na to M-55S med sodobnimi tanki spominja bolj na arheologijo kot na kaj drugega, in skladne s tem so tudi njegove “tankovske” sposobnosti, zato jih Ukrajinci niso uporabljali v oklepnih prodorih proti sodobnejšim ruskim T-90 ali T-72.

Kje so naši tanki?

Najprej so bili dodeljeni v 47. mehanizirano brigado Magura za usposabljanje, potem pa so s 67. mehanizirano brigado prešli v bojno uporabo na območju Kremine (severovzhodna fronta), kasneje pa tudi na južni zaporoški fronti. Leta 2024 bi jih lahko našli v 5. samostojni tankovski brigadi, kjer so tvorili rezervo, uporabljali pa so jih za usposabljanje in ognjeno podporo.

#Ukraine: The 28 Slovenian 🇸🇮 M-55S tanks that were transferred to Ukraine last year are now in service with the Ukrainian 47th Brigade, seen here in training.

Of course, given local traditions, Kontakt-1 ERA blocks are already being liberally applied. pic.twitter.com/z13HSQrxR4

— Polymarket Intel (@PolymarketIntel) January 3, 2023

To je njihova naloga tudi v zadnjih treh letih: v različnih enotah so namenjeni usposabljanju in zagotavljanju posrednega ognja. Od 28 dobavljenih so po dostopnih podatkih najmanj 3 zagotovo uničeni, največ 23 pa jih je še delujočih.

📸 M-55S tanks in the service of 159th Mechanized Brigade of the Ukraine’s 21st Army Corps. #UkrainianArmy pic.twitter.com/SawuTHFtHz

— MilitaryLand.net (@Militarylandnet) March 29, 2026

Nova vloga starih tankov

Glede na intenzivnost bojev jih je od leta 2022 do danes preživelo precej veliko število, za kar je zaslužna ukrajinska racionalna uporaba. Ukrajinci so obrnili paradigmo, in namesto, da bi pehota podpirala tankovski prodor kot včasih, tanki podpirajo prodore pehote.

Tako sorazmerno uspešno nadomeščajo artilerijski ogenj. Imajo sicer manjši domet (do cca 4 km v primerjavi s havbicami nad 40 km) ter manjšo ognjeno moč, vendar se ponašajo z mnogo večjo natančnostjo in mobilnostjo. Kljub šibkosti oklepa je ognjena moč še vedno precejšnja, zato je njihova primarna naloga uničevanje ruskih ciljev (utrdbe, oklepniki) s prikritih položajev.

Sicer obstaja jasna ločnica med namenoma artilerije in tankov, vendar se v nekem segmentu prekrivata.

Tanki ali droni?

Čeprav so stari slovenski tanki našli svoj življenjski smisel, pa gre vendarle za uporabo sredstev iz nuje; bolje je prilagoditi in uporabiti nekaj, kar imamo kot ne uporabiti ničesar. Začeti s takšnim projektom z ničle bi bilo nesmiselno.

A Ukrajinci in v še večji meri Rusi so tanke uporabljali po zastarelih principih “na juriš”, neupoštevajoč nove grožnje na bojišču. Predvsem Nemci pa kot vodilni na področju oklepa vidijo tanke kot del ekosistema, kjer ti z lastno protidronsko obrambo delujejo v kombinaciji s sistemi za elektronsko bojevanje, zunanjo protidronsko in bližnjo zračno obrambo, inženirci za odstranjevanje min, artilerijo ter mehanizirano pehoto ter izvidniškimi in udarnimi droni.

Tanki bi po tej logiki v zavetju svojega ekosistema z veliko mobilnostjo in ognjeno močjo postali vozlišče v bojni mreži. Delovali bi v manjših, razpršenih skupinah s hitrimi premiki ter do neke mere tvorili temelj kopenske zasedbe, torej boots on the ground, ki je tudi kopenski droni zaenkrat še niso zmožni zagotoviti.

Droni so sicer izjemni pri izvidovanju, napadih na posamične cilje ter izčrpavanje nasprotnika, a tanki lahko učinkoviteje uničujejo utrjene položaje in so z dolgotrajno prisotnostjo lahko ključni za zavzetje in zadržanje položaja ali ozemlja.

Slovenski tanki le za obrambo

SV je s tanki še vedno sorazmerno dobro založena: po ocenah imamo 46 do 54 tankov M-84, od tega le 14 operativnih; ostali so konzervirani.

Operativno jedro od leta 2025 tvori 45. tankovska četa, in ne več samostojni polk, kar pomeni, da bi tanki delovali v sklopu 1. brigade v okviru združenega bojevanja rodov v nacionalnem okviru. Četa je “nepremestljiva taktična enota”, kar pomeni, da je namenjena izključno obrambi države, in se je ne pošilja na operacije v tujino.

V primeru spopada bi delovala skupaj s pehoto, minometno podporo, protioklepnimi enotami itd., kjer bi zagotavljala manever in ognjeno moč. To pomeni uničevanje sovražnikovih položajev in vozil, predvsem v smislu branjenja ključnih strateških točk, kot so infrastruktura in prometne povezave.

Drage izboljšave

Na sodobnem bojišču je poleg zaščite tanka pred droni pomembno tudi sodelovanje tankov z droni. Naši tanki bi za oboje potrebovali konkretno modernizacijo; lanskoletna Resolucija o razvoju in opremljanju SV do leta 2040 sicer napoveduje začetek modernizacije oklepnih zmogljivosti, ki med drugim napoveduje povečanje ognjene moči, izboljšanje zaščite in “uvajanje brezpilotnih in sodobnih senzorskih sistemov.”

Vendar gre le za teorijo, ki naj bi dajala določene usmeritve, za katere ni nujno, da se uresničijo. Leta 2023 je bila sicer naročena študija M84MOD-ST, ki obravnava različne možnosti posodobitev, a gre zgolj za računico, ki se v praksi ni uresničila.

Stroški niso bili javno objavljeni, a ker gre za osnovni, srednji in napredni paket nadgradnje, poznavalci ocenjujejo stroške na enega, tri oziroma pet milijonov evrov. Za obstoječo četo bi to znašalo med 14 in 60 milijoni. Glede na visoke stroške sorazmerno mjahnega podaljšanja življenjske dobe se je potrebno vprašati o smotrnosti projekta.

Večna vprašanja brez odgovora

A na tem področju se zaenkrat ne dogaja nič, saj se prioritizirajo drugi cilji SV, poleg tega pa ne moremo preko osnovne težave: od izvedbe študije so se cene zvišale, tedanja tehnologija pa je postala zastarela.

Po sodobni doktrini naj bi optimalno bojno silo tvoril ekosistem, ki ga Slovenija ni zmožna vzpostaviti. A medtem, ko sistem obrambe stoji v krču in kadrovski podhranjenosti, bi veljalo razmisliti o prehodu od konvencionalnejše obrambe k množičnejši, a cenejši in za naše okolje učinkovitejši asimetriji.

Moramo se odločiti, kaj je smotrno. Preučiti, kakšne so grožnje – na kaj moramo biti pripravljeni, in kako se odzvati. Ta premislek pa vse bolj neizbežno vključuje pojme kot sta naborništvo in množična uporaba dronov.