Sto dni po prevzemu kanclerskega položaja se nemški kancler Friedrich Merz sooča z neusmiljenimi kritikami in političnimi izzivi. Njegov mandat, ki se je začel z nepričakovanim zapletom pri potrditvi v Bundestagu, zaznamujeta politična nestabilnost in naraščajoča moč skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). Merz, vodja Krščanskih demokratov (CDU), je tarča posmeha v berlinskem političnem mehurčku, kjer ga označujejo za “hodečega mrtveca”. Kljub temu obstaja upanje, da lahko z vztrajnostjo prepreči temen scenarij, v katerem bi AfD postala največja stranka, v mnenjskem članku trdi Guardian.
Merz se trudi uveljaviti moderno konservativno politiko, ki bi pospešila digitalizacijo, zmanjšala birokracijo in obnovila infrastrukturo, hkrati pa ohranjala kulturni konservatizem. Kritiki mu očitajo, da je preveč popustljiv do levega pola in hkrati povezan s skrajno desnico. Njegova koalicija s Socialnimi demokrati (SPD) velja za šibko, saj se kompromise, v nemški politiki nekoč cenjene, zdaj dojema kot slabost.
Vzpon AfD, ki po anketah dosega 24 % podpore, samo 2 % manj kot CDU, predstavlja resno grožnjo. Stranka odkrito poskuša razbiti Merzovo koalicijo, kar spodbuja nekatere člane CDU k razmišljanju o opustitvi “požarnega zidu”, ki preprečuje sodelovanje z AfD. Nedavni škandal okoli imenovanja liberalne sodnice na ustavno sodišče je razkril notranje napetosti in vpliv skrajne desnice.
Kljub temu Merz in podkancler Lars Klingbeil (SPD) vztrajata pri osredotočenosti na “politično sredino” in praktične rezultate. Načrtujeta naložbe v infrastrukturo, varnost in zaostrovanje migracijske politike. Čeprav se obeta spor glede družbenih reform, Merz stavi na potrpežljivost in dokazovanje učinkovitosti. Politična usoda Nemčije tako visi na nitki, a Merzova vztrajnost in AfD-jeva nagnjenost k notranjim konfliktom lahko preprečita najhujše.
Komentirajo lahko naročniki