Ob precejšnjem spektaklu na začetku seje, ko se je predsednik Državnega Zbora Zoran Stevanović sporekel z več poslanci z levega pola in je prišlo celo do obstrukcije ene točke seje, so osnovna delovna telesa v Državnem zboru vzpostavljena, z veliko večino pa sta izvoljena tudi podpredsednika DZ Franc Križan in Danijel Krivec.
Če se po jutru dan pozna, kot pravi slovenski pregovor, nas čaka turbulenten mandat. Že prva seja kolegija predsednika državnega zbora je postregla z obstrukcijo, enako prva izredna seja Državnega zbora, ki poteka danes.
Na seji kolegija predsednika Državnega zbora je prišlo do spora že zaradi termina seje. S torka je bila namreč prestavljena na ponedeljek zjutraj in tako sovpadla s posvetovanji predsednikov poslanskih skupin pri predsednici republike glede imenovanja mandatarskega kandidata.
Nejasno, kdo je opozicija in kdo koalicija
Večji del sporov pa je po svoje posledica dejstva, da še ni jasnih obrisov glede tega, kdo je v opoziciji in kdo v koaliciji. Če je Robert Golob včeraj predsednici republike povedal, da nima 46 glasov za sestavo vlade in da se »veseli dela v opoziciji« koalicijske vloge uradno še niso prevzeli na desni sredini – so si pa v skladu s tem razdelili vodstvena mesta v začasnih odborih Državnega zbora.
Ko Državni zbor deluje v običajnih okoliščinah, ima vzpostavljene vsebinske odbore. Večino v odborih imajo stranke koalicije, z izjemo dveh nadzornih komisij, KNJF za nadzor javnih financ in KONVS, ki nadzoruje tajne službe in represivni aparat. Tam ima po poslovniku DZ večino opozicija, največji opozicijski stranki pa pripada tudi eno mesto podpredsednika DZ.
Dokler pa koalicija ni jasno izrisana, Državni zbor deluje z začasnimi odbori. Včeraj so se tako dogovorili za skupni odbor, ki bo začasno obravnaval vse vsebinske zakone, ki se tičejo delovanja države, ter odbora za zunanjo politiko in zadeve EU. V času, ko še ni koalicije se vodstvena mesta v odborih običajno delijo po volilnem rezultatu, kar bi pomenilo, da po eno mesto dobijo Svoboda, SDS ter NSI, SLS, Fokus, a je SDS prevzela vodenje dveh odborov, Evropske zadeve pa bi prepustili Svobodi, ki pa se ni strinjala z razrezom, zaradi česar je glasovala proti in ker je predlog padel, so mesto nato prevzeli v NSi, SLS, Fokus, stranke dosedanje koalicije pa so sejo obstruirale, zaradi česar tudi vsa podpredsedniška mesta prihajajo iz vrst najverjetnejše bodoče koalicije.
Razmerja se bodo sicer ustrezno popravila, ko bo jasno, kdo v DZ je koalicija in kdo opozicija.
Svoboda dobila svojo lastno »medicino«
Spektakel na prvi izredni seji DZ pic.twitter.com/gI6Wq6i5ZT
— Spremljamo (@spremljamo_tw) April 21, 2026
Že začetek prve izredne seje Državnega zbora je ponudil svojevrsten spektakel. Predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović si je privoščil komentar nastopa Andreje Katič (SD), saj je ocenil, da je del njenega nastopa netočen, saj da je na seji kolegija pojasnil, zakaj se mudi z ustanovitvijo delovnih teles. Nataša Sukič (Levica) ga je opozorila, da ne sme polemizirati s stališči poslanskih skupin, za kar si je prislužila salvo smeha, saj je prav Urška Klakočar Zupančič, ki je Državni zbor vodila pred njim, to počela ves čas. Nato se je z isto poanto zgroženo oglasila še Janja Sluga (Svoboda).
Glede poslovnika sta se sporekla tudi z Borutom Sajovicem, ki je posredno Stevanovića prosil, naj neha »afne guncat«. Svoboda, Levica in Socialni demokrati so nato sejo obstruirali pri točki potrjevanja vodstev delovnih teles v Državnem zboru.
Spektakel 2 Državni zbor pic.twitter.com/AhfFziaFiE
— Spremljamo (@spremljamo_tw) April 21, 2026
Odlok o ustanovitvi delovnih teles so tako še potrdili vsi prisotni poslanci, saj se tudi na levi strinjajo, da mora Državni zbor čim prej postati polno operativen in desni sredini očitajo, da je naredila napako, ker odločitev o tem niso sprejeli že na zadnjem kolegiju pri Klakočar Zupančičevi, kjer so se odločali o poteku prve redne seje Državnega zbora.
Začasna imenovanja pa so na levi obstruirali, a jih je vseeno potrdila večina 49 poslancev.
Podpredsednika DZ izvoljena z veliko večino
Sejo so poslanci zaključili z izbiro dveh podpredsednikov Državnega zbora. To sta postaja, s 84 glasovi od 88 poslancev, ki so glasovali Danijel Krivec iz SDS in Franc Križan iz Demokratov, ki je prejel kar 86 od 88 glasov poslancev, ki so oddali glasovnico.
Danijel Krivec iz SDS je dolgoletni poslanec iz Bovca, ki je to funkcijo opravljal že v prejšnjem sklicu Državnega zbora in Franc Križaniz vrst Demokratov, ki je kot najstarejši poslanec v DZ, pa je vodil ustanovno sejo Državnega zbora do točke, ko je bil na mesto predsednika DZ izvoljen Zoran Stevanović.
Čeprav je Križan novinec v Državnem zboru so Demokrati poudarili njegove bogate vodstvene izkušnje, ustrezno integriteto in povezovalnost, njegovemu vodenju prve seje Državnega zbora pa so laskali tudi nekateri poslanci Svobode.
Umirjenost in izkušnje so močne točke tudi Danijela Krivca, kar je dokazal na tej funkciji že v prejšnjem mandatu. V SDS dodajajo še, da Krivec besede spreminja v dejanja, kar dokazuje tudi zaupanje v domačem Bovcu, kjer uživa naziv častnega občana.
Državni zbor ima lahko do tri podpredsednike. Tretjega tokrat še niso volili, saj po definiciji pripada opoziciji, koalicijska razmerja pa uradno še niso izrisana, čeprav smo danes večkrat slišali, da je koalicija že oblikovana in da naj se na desni nehajo sprenevedati. Borut Sajovic je izrazil tudi obžalovanje, da na vodstvenih funckijah v Državnem zboru ni nobene ženske, kar da bodo sami skušali spremeniti.
Glede na nakazana koalicijska razmerja, bodo že kmalu, kot najverjetnejša največja opozicijska stranka imeli priložnost, da na to mesto kandidirajo poslanko. S tem bi se razmerje ravno obrnilo glede na prejšnji mandat, kjer sopoleg psolanca Krivca Državni zbor vodile tri ženske, Urška Klakočar Zupančič, Meira Hot in Nataša Sukič.
Tokrat brez označevanja glasovnic
Tudi volitve podpredsednikov Državnega zbora so tajne. Pred glasovanjem je Zoran Stevanović poslance pozval, naj ne označujejo svojih glasovnic, čemur smo bili sicer priča pri volitvah predsednika Državnega zbora. Tokrat so glasovnice dvignile vse poslanske skupine.
Državni zbor je trenutno v rahlo shizofreni situaciji, ki posebej jezi in frustrira levi pol, medtem, ko se zdi, da na desnici v tem celo nekoliko uživajo. A slednje vendarle ni dobro za demokracijo, četudi gre v veliki meri za to, da dosedanja opozicija dosedanji koaliciji vrača to, kar so sami doživljali med štiriletnim vodenjem parlamenta s strani Urške Klakočar Zupančič.
Tudi zato salve smeha, ko so v Svobodi Zoranu Stevanoviću očitali natanko to, kar je Klakočar Zupančičeva delala zadnja štiri leta in so jo v Svobodi za to še hvalili.
A to, da gre za vračanje »milo za drago« ni ravno opravičilo za dejansko demokratično netransparentnost. Po eni strani se zdi, da je koalicija že sestavljena in v skladu s tem je SDS prevzel vodenje dveh začasnih odborov v Državnem zboru, po drugi strani uradno koalicije še ni, zato tudi uradno ni največje opozicijske stranke, ki bi dala tretjega podpredsednika.
A če poslancem, ki so štiri leta izigravali poslovnik ne pritiče, da zdaj hipokritično kritizirajo nasprotno stran, ko počne podobne stvari, je vendarle treba povedati, da se bo moralo takšno ravnanje čim prej končati, če ne želimo, da naš hram demokracije nadaljuje po spirali padanja standardov.
Slej ali prej bo jasno, kakšna koalicija se sestavlja in najkasneje takrat bo na poslancih te koalicije, da dvignejo standard, sicer bo še nižji nivo dela parlamenta le nov izgovor, da naslednja koalicija zadevo popelje še nižje.
Znanilec upanja sta podpredsednika DZ. Poslanci so izbrali dva, ki spadata med objektivno peščico najbolj primernih kandidatov za to funkcijo in potrjena sta bila z veliko večino. Naj bo to popotnica v mandat, ki se začenja.
En odgovor na “Preobrat v Državnem zboru: od obstrukcije do imenovanja podpredsednika DZ s 86 glasovi (VIDEO)”
Najmanj, kar si je zaslužil (dvigoval je plače in dajal je božičnice – iz tujih žepov ter državo močno prezadolžil) Golob je to, da je v opoziciji. Če bi v Sloveniji zakoni veljali, bi bil sigurno kje drugje???
Komentirajo lahko naročniki