Odločitev Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ne razdeljuje samo laičnega prebivalstva Slovenije med pravniki odpira več vprašanj, kot jih dokončno razrešuje.
Pravnika, ki smo ju prosili za oceno, se strinjata, da gre za precedenčen in ustavnopravno zahteven primer, saj zakon v istem besedilu združuje davčne določbe in druge vsebine, o katerih referendum po Ustavi ni izključen. Različno pa ocenjujeta, ali je sodišče nastali zaplet rešilo dovolj prepričljivo.
Spomnimo, včerajšnja odločitev ustavnega sodišča je le predzadnje dejanje v tej referendumski sagi. Državni zbor je namreč Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije sprejel 11. maja 2026. Sindikalne centrale in organizacije civilne družbe so nato 18. maja v parlament vložile pobudo za zakonodajni referendum s 47.223 podpisi, čeprav bi jih za začetek postopka zadostovalo 2500. Državni zbor je nato 27. maja z 48 glasovi proti 35 sprejel sklep, da referendum ni dopusten, ker zakon v velikem delu ureja davke in druge obvezne dajatve.
Sindikati so zato 12. junija na Ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa državnega zbora. Sodišče je sklep razveljavilo s sedmimi glasovi proti enemu in presodilo, da nedavčne določbe ZIURS niso zgolj nebistven ali podreden del zakona, temveč urejajo pomembna, tudi sistemska vprašanja, zato celotnega zakona ni mogoče uvrstiti med ustavne izjeme, o katerih referendum ni dovoljen. Odločba je bila sprejeta 24. julija in objavljena 3. avgusta; zbiranje najmanj 40.000 overjenih podpisov se bo zaradi parlamentarnih počitnic začelo 1. Septembra.
Dr. Pirnat: Posledica odločitve je, da bo referendum izveden o vprašanjih, glede katerih ne bi smel biti
Dr. Rajko Pirnat ugotavlja, da je bilo Ustavno sodišče prvič soočeno s položajem, ko je v isti zakon vključenih več vsebin, glede katerih ni dopustno razpisati referenduma, in še več takih, o katerih je referendum mogoče razpisati. Pri tem je pomembno, da je ugotovilo, da ta slednji del ureja številna pomembna in sistemska vprašanja, ki po svojem obsegu ne predstavljajo nebistvenega in podrednega dela celotnega zakona, zaradi česar je celoten ZIURS proglasilo za zakon, ki ne spada v okvir izjem iz drugega odstavka 90. člena Ustave. “Ta argumentacija je nenavadna, saj vzpostavlja fikcijo, da vsebin zakona, o katerih ni dopustno razpisati referenduma, v njem sploh ni, res pa je, da je v primeru ZURS moralo sodišče sprejeti odločitev – ali da prednost tistim določbam, o Katerih je dopustno razpisati referendum, ali tistim, o katerih to ni dopustno,” dodaja Pirnat.
Končno odločitev sprejema, a bi ta po njegovem mnenju “lahko bila argumentiranja bolje, torej s tehtanjem pravice do referenduma glede vsebin zakona, glede katerih je referendum dopusten, in ustavno prepovedjo referenduma glede vsebin iz drugega odstavka 90. člena. Zakaj določene vsebine zakona cel zakon izključijo iz prepovedi referenduma v odločbi ni jasno argumentirano.” Posledica tega po njegovem mnenju je, “da bo referendum izveden o vprašanjih, glede katerih po Ustavi ne bi smel biti.”
Ob tem je prepričan, da je odločba zlasti kritika zakonodajne tehnike omnibus zakonov, za katere tudi sam misli, da je dopustna le izjemoma. “ZIURS je interventni zakon le po imenu, sicer pa prinaša pomembne sistemske spremembe, za katere je povsem neprimerno, da so vključene v en omnibus zakon. Upam, da bo ta zakonodajna tehnika zdaj praviloma opuščena,” še dodaja.
Dr. Marko Novak: Če bodo volivci zavrnili zakon, bodo s tem tudi davčne določbe
Dr. Marko Novak iz Evropske pravne fakultete Nove Univerze, pravi, da se mu glede na večino v US se mi zdi odločitev pričakovana, na pa tudi dobro utemeljena, “saj bo povzročila precej zmede v prihodnje.” Temeljna napaka vidi v tem, da bo omogočila neustavno stanje. “Volivci bomo lahko odločali na referendumu o davkih, kar pomeni, da je sodišče popolnoma izvotlilo 2. alinejo 2. odst. 90. čl. ustave, ko je ugotovilo, da izpodbijani zakon ni takšen zakon, kot ga predvideva omenjena določba. Če bodo volivci zavrnili zakon, bodo s tem tudi davčne določbe,” je prepričan Novak.
Po njegovem mnenju bi bilo bolj modro, če bi izpodbijani zakon razklenila na sporne in nesporne določbe ter dovolila možnost referenduma le glede dela, ki ne posega v 90. člen Ustave Republike Slovenije. Glede tega so sodniki sicer dejali, da zakon tega ne omogoča, saj da je možen referendum le o celem zakonu.
A po mnenju našega sogovornika ima ustavno sodišče na voljo različne tehnike razlage, da bi to lahko storilo. “Spomnim se odločbe v preteklosti, kjer so razveljavili le del zakona, čeprav je Ustava določala, da lahko US razveljavi le ‘zakon’,” pravi Novak in dodaja, da so omnibus zakon že imeli na mizi, “ko je Golobova vlada odpravljala “škodljive” ukrepe prejšnje vlade, pa mislim, da niso ugotovili kakšnih neskladnosti, čeprav mislim, da ni šlo za vprašanje davkov.”
Bodo ljudje masovno zavrnili 850 milijonov evrov v njihovo korist zaradi tega, ker so jih prepričali, da je 50 milijonov evrov za tiste z višjimi plačami “darilo bogatim”?
Državni proračun jim bo morda hvaležen. A če bodo zavrnili nižje davke na osnovna živila, elektriko in druge energente, pa razbremenitev s.p-jevcev, upokojencev s prispevkom za dolgotrajno oskrbo …, zakonodaja onemogoča spremembe odločitve vsaj eno leto. Torej znižanj konkretnih davkov ne bo moglo biti.
To je še en paradoks referenduma, na katerem sindikati in leva opozicija izpodbijajo znižanje davkov, ker se bojijo za luknjo v državni blagajni. Čeprav je jasno, da glede vsebine odločanja svoje članstvo in volivce zavajajo, in se bo odločalo na interpretaciji, ali gre za “zakon za bogate “na škodo revnim”, ali pa za “zakon, ki prinaša vsem in nikomur ne jemlje”, bo rezultat referenduma povedal veliko o miselnosti in tudi obči razgledanosti slovenskega ljudstva.
Bodo ljudje sploh pogledali izza propagande, za kaj točno gre? Če bodo to storili, rezultat ne bo vprašljiv.
Komentirajo lahko naročniki