Množični prihod približno 72.000 migrantov v špansko Ceuto je v nekaj urah sprožil eno največjih migracijskih kriz zadnjih let in prisilil notranje ministre Evropske unije v izredno zasedanje.
Dogodek pa prihaja v času, ko uradni podatki kažejo ravno nasproten trend – število (zaznanih) nezakonitih prehodov na zunanjih mejah EU se letos občutno zmanjšuje.
Evropski notranji ministri so se danes na izredni videokonferenci odzvali na razmere v španski eksklavi Ceuta, kjer je konec prejšnjega tedna mejo iz Maroka v zgolj nekaj urah prečkalo približno 72.000 ljudi. Po podatkih španskih oblasti se jih je okoli 70.000 že vrnilo v Maroko, približno 2.000 pa jih ostaja v Ceuti.
Po srečanju so ministri izrazili enotno podporo Španiji ter se zavzeli za okrepitev zunanjih meja, učinkovitejše vračanje migrantov, nadaljnji boj proti tihotapskim mrežam in tesnejše sodelovanje s tretjimi državami. Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je ocenil, da je Evropska unija uspešno prestala »preizkus« varnosti zunanjih meja in odpornosti proti dezinformacijam.
Tudi slovenski notranji minister Franci Matoz je opozoril, da so bile prav zavajajoče informacije o evropski azilni politiki eden od ključnih dejavnikov, ki so prispevali k množičnemu prihodu migrantov v Ceuto. Ob tem je poudaril pomen doslednega izvajanja azilnih pravil, vračanja oseb v države izvora ter krepitve vloge agencije Frontex.
Za kakšne dezinformacije je pravzaprav šlo
Po navedbah španskih in maroških oblasti je šlo predvsem za napačno razlago nedavne sodbe španskega vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da migrantov, ki v Ceuto prispejo po morju, ni mogoče takoj vrniti v Maroko na enak način kot tiste, ki prečkajo fizično ograjo na kopnem.
Tihotapske mreže naj bi to tehnično sodno odločitev v urah razširile po družbenih omrežjih kot sporočilo, da bo vstop v Evropo lažji oziroma dokončen. Maroška vlada je v prvem uradnem odzivu dogajanje pripisala istim dejavnikom – dezinformacijam in trgovcem z ljudmi – hkrati pa zavrnila namige, da bi mejni nadzor namerno sprostila.
Migracije kot politično orožje
Razprava ministrov se ni ustavila zgolj pri fizičnem varovanju meja, temveč je znova odprla vprašanje, ki v evropski politiki zadnje čase vse pogosteje prihaja na dnevni red – t. i. instrumentalizacijo migracij.
Grški premier Kyriakos Mitsotakis je v prispevku za Politico zapisal, da se Evropa sooča z zavestnim izkoriščanjem migracijskih tokov s strani državnih in nedržavnih akterjev, ki želijo preizkusiti odpornost unije in iztržiti politične koncesije, ter pozval k posebnemu mehanizmu za tovrstne izredne razmere.
Podoben ton je ubralo tudi skupno pismo 22 evropskih voditeljev – med njimi tudi slovenskega premierja Janeza Janše – ki je opozorilo, da nenadzorovani množični prehodi meje ne smejo ustvariti vtisa, da lahko nezakonit vstop v EU sčasoma pripelje do zakonitega prebivanja.
Dolgoročni trend gre v drugo smer
Dogajanje v Ceuti je močno odmevalo tudi zato, ker je sledilo objavi podatkov Frontexa, ki kažejo nadaljnji upad nezakonitih prehodov na zunanjih mejah Evropske unije.
Po podatkih evropske agencije je bilo v prvi polovici letošnjega leta zaznanih nekaj več kot 49.000 nezakonitih prehodov, kar je 37 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Največ prehodov ostaja na vzhodnosredozemski in osrednjesredozemski poti, medtem ko je največji padec Frontex zabeležil na zahodnoafriški poti proti Kanarskim otokom. Edina večja migrantska smer, kjer se je število zaznanih prehodov povečalo, je bila zahodnosredozemska pot, predvsem zaradi več odhodov iz Alžirije.
Frontex upad pripisuje tesnejšemu sodelovanju Evropske unije s partnerskimi državami in ukrepom za omejevanje odhodov iz ključnih izhodiščnih držav. Obenem pa opozarja, da tihotapske mreže svoje poti nenehno prilagajajo, zato se lahko migracijski tokovi hitro preusmerijo.
Slovenija beleži drugačno dinamiko
Medtem ko Frontex na ravni Evropske unije poroča o upadu zaznanih nezakonitih prehodov, slovenska policija letos beleži občutno več nedovoljenih vstopov.
Med januarjem in junijem je policija obravnavala 14.455 nedovoljenih vstopov, leto prej v istem obdobju pa 9.901. Največ jih je bilo še naprej na meji s Hrvaško, največji delež med obravnavanimi pa predstavljajo državljani Bangladeša, Afganistana, Egipta, Sudana in Pakistana.
Policija je hkrati evidentirala več kot 13.000 izraženih namer za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, kar je prav tako precej več kot v prvi polovici lanskega leta.
Evropski in slovenski podatki sicer niso neposredno primerljivi, saj Frontex spremlja zaznane nezakonite prehode na zunanjih mejah Evropske unije, slovenska policija pa nedovoljene vstope na slovenski meji. Kljub temu pa skupaj kažejo, da migracijski pritiski ne izginjajo, ampak se spreminjajo glede na posamezne poti in razmere.
Ceuta zato ni bila izoliran incident, temveč opomin, kako ranljiva je unija za nenadne pritiske na posameznih odsekih meje – tudi takrat, ko skupna statistika kaže izboljšanje.
Dogajanje v španski eksklavi pa tako kaže, da manj migracij še ne pomeni tudi manj izzivov za evropsko migracijsko politiko.
Komentirajo lahko naročniki