Fotograf in popotnik Arne Hodalič je v odmevnem zapisu na Facebooku pozval državljane k podpori referendumu proti noveli Zakona o parlamentarni preiskavi. Ob tem je zapisal, da aktualna oblast vleče poteze »kot iz priročnika Kako vzpostaviti diktaturo« ter da novela predstavlja uvajanje »politične policije«. Svoj poziv je utemeljil z izkušnjami iz držav, kjer je na svojih potovanjih spremljal delovanje avtokratskih režimov, in opozoril na nevarnost pregona drugače mislečih.
Številni sledilci in drugi bralci Hodaličevega zapisa opozarjajo, da gre pri “politični policiji” za politično parolo brez dejanske osnove, s katero pobudniki referenduma skušajo prestrašiti ljudi, da bi zbrali potrebne podpise. Zdajšnja novela pa je posledica spremembe zakona leta 2024, ki je bila po prepričanju številnih uvedena z namenom uvajanja procesnih blokad, ki bi pred preiskavo zaščitile takratnega premierja Roberta Goloba.
Hodaličevo strašenje pred uvedbo diktature izpodbija tudi pravna analiza domnevno sporne zakonske spremembe.
Hodaličev zapis je sprožil burne odzive. Podporniki so poudarjali, da novela zmanjšuje pravno varstvo posameznikov in odpira vrata politično motiviranim preiskavam. Po njihovem mnenju lahko parlamentarne komisije posameznike preiskujejo daljše obdobje, medtem ko je učinkovito sodno varstvo prestavljeno šele na konec postopka. Kritiki pa so Hodaliču očitali pretiravanje, politično pristranskost in zlorabo izrazov, kot sta »diktatura« in »politična policija«. Nekateri se celo sprašujejo, ali ni Hodalič nagovorjen ali morda celo plačan s strani pobudnikov referenduma, da uveljavlja svojo prepoznavnost na to temo.
Med najbolj argumentiranimi odzivi je bil komentar Sebastiana Kempffa, ki je trdil, da novela ne uvaja nobenega novega represivnega organa, temveč zgolj spreminja procesna pravila parlamentarnih preiskav. Po njegovem gre za politično retoriko dela opozicije in civilne družbe, ki se boji učinkovitejših preiskav političnih funkcionarjev. Kempff poudarja, da zakon ne širi preiskovalnih pooblastil, ne omogoča dostopa do bančnih računov ali komunikacij brez sodnih odredb ter ne ustvarja nikakršne »politične policije«.
Za kaj sploh v tej politični igri gre
Ozadje spora sega v leto 2024, ko je bila na zahtevo državnega sveta odrejena parlamentarna preiskava poslovanja družb Gen-I, Star Solar in financiranja Gibanja Svoboda. Takratna koalicija pod patronatom Urške Klakočar Zupančič je sprejela novelo zakona, ki je uvedla zelo široke možnosti ustavnosodnega izpodbijanja in dodatne procesne varovalke. Kritiki so trdili, da je bil namen preprečiti učinkovito preiskavo Roberta Goloba. Kasneje je delo komisije dodatno zastalo zaradi procesnih sporov in zahtev po zaslišanju članov komisije, zaradi česar preiskava v praksi nikoli ni zares zaživela.
Ravno v prejšnjem mandatu pa je predsednica preiskovalne komisije o financiranju medijev SDS Tamara Vonta zelo na široko pregledovala poslovanje in tekoče račune politične konkurence, celo nekaterih medijev in strokovnih sodelavcev strank, kar so mnogi označili za politično zlorabo pristojnosti preiskovalne komisije.
Novi zakon ne da ustanavlja ampak UKINJA politično policijo, kakršno si je uredila Svoboda. Ampak ko damo malo zadiši po tem, da bi palica imela dva konca, se celoten politično-medijski-ulični aparat dvigne v obrambo levih privatizerjev. https://t.co/ClAx81nqgg
— Žiga Turk (@ZigaTurk) June 18, 2026
Pravni pogled IUS-INFO: ne gre za vprašanje uvedbe politične policije, temveč ravnotežja med učinkovitim parlamentarnim nadzorom in varstvom pravic preiskovancev
Pravna analiza, objavljena na portalu IUS-INFO, ponuja bolj zadržano oceno. Po njej novela ZPPre-B res ne uvaja novih preiskovalnih pooblastil, ne širi kroga preiskovancev in ne posega v ustavne varovalke glede zasebnosti ali tajnosti komunikacij. Hkrati pa preiskovancem odvzema nekatere možnosti sprotnega procesnega varstva ter glavnino sodnega nadzora premika na konec postopka prek upravnega spora. To po oceni avtorja predstavlja legitimen pravni pomislek, saj lahko do morebitne sodne ugotovitve kršitve pride šele potem, ko je posamezniku že nastala javna ali medijska škoda.
Prav tu se skriva bistvo spora. Pravno gledano razprava ni vprašanje uvedbe politične policije, temveč vprašanje ravnotežja med učinkovitim parlamentarnim nadzorom in varstvom pravic preiskovancev. Hodaličeva opozorila zato temeljijo na realnem pomisleku glede zmanjšanja procesnih varovalk, vendar je primerjava z diktaturo in politično policijo verjetno pretirana. Po drugi strani pa tudi zagovorniki zakona težko trdijo, da novela ne posega v položaj preiskovancev, saj sama sprememba temelji prav na omejevanju nekaterih mehanizmov, ki so doslej omogočali blokado preiskav.
Če kaj razkriva celotna zgodba, je to predvsem dejstvo, da sta obe politični strani v zadnjih letih skušali pravila parlamentarnih preiskav prilagoditi svojim interesom. Vprašanje zato ni, ali Slovenija drsi v diktaturo, temveč kako oblikovati sistem, ki bo hkrati omogočal učinkovito preiskovanje politične moči in dovolj hitro zaščito posameznika pred morebitnimi zlorabami te iste moči.
Preberite še:
»Proti uvedbi politične policije« ali kako je laž postala normalno sredstvo javne propagande
2 odziva na “Popotnik Arne Hodalič svari pred diktaturo v Sloveniji. Odzivi burni”
Kot sem ze Arnetu zapisala, je tezava v tem, da se Arne ne poglobi/ ugotovi verodostojnost kateregakoli poziva na referendum leve politične opcije. Popolnoma enako je agitiral pri Za pitno vodo!
Zal, vedno bolj ugotavljam in mi je hudo, da se je “ pustil zapeljat” ideologiji, ki nima prav nic skupnega in ne podpira naravnih bioloških procesov, katerih produkt je tudi clovek.
In Arne je skupaj z menoj študiral biologijo….. Ocitno ima raje druzboslovje kot naravoslovje…..
Mnenje ChatGPT je malo vredno, če ne vemo kakšno vprašanje točno ste mu postavili. A ste mu vrgli v glodanje zgolj ta članek tik pred objavo? Ali pa ste vrgli v lonec novelo zakona in izjave vpletenih? Bilo bi lepo, če bi s temi LLM odgovori delovali bolj transparentno.
Komentirajo lahko naročniki