Mojca Šetinc Pašek o Svobodi: zlorabljali so preiskovalne komisije, da se “ohrani lik in delo ter neomadeževanost predsednika vlade”. Kako se brani Vonta

7. 10. 2026, 19:43

7 minut branja
Deli

V referendumski razpravi o spremembi zakona o parlamentarni preiskavi je bilo veliko govora tudi o dosedanjih zlorabah parlamentarnih preiskovalnih komisij v politične namene.

Na referendumskem soočenju na TV Slovenija se je precej sogovornikov, ne glede na to ali so ZA ali PROTI, strinjalo, da je primer t.i. Vontine komisije o odvodnem financiranju strank NSi in SDS, primer tovrstne zlorabe, saj je Tamara Vonta brskala po poslovnih računih in dokumentaciji zasebnikov, ki sploh niso bili nosilci javnih funkcij. Nekateri od teh so nedavno ustanovili Zavod za zaščito žrtev zlorab parlamentarne preiskave 2022-2026, znani lobist Franci Zavrl pa je zoper Tamaro Vonta celo podal kazensko ovadbo. 

Njihova mnenja pa se razlikujejo glede načina preprečevanj tovrstnih zlorab in koliko k temu prispeva, oziroma celo problem poglablja sprememba zakona o parlamentarni preiskavi, ki je predmet referendumskega odločanja.

Poslanka Svobode Vonta v intervjuju za Reporter zavrača očitke, da je parlamentarna preiskovalna komisija o financiranju strank NSi in SDS pod njenim vodstvom nezakonito pridobivala podatke ali prekoračila pooblastila. Kritikom na levi in desni pa pravi, da verjamejo politični propagandi.

A še enkrat več je Gibanje Svoboda, ko gre za namen “njenih” preiskovalnih komisij, v včerajšnjem nastopu na TV 3 obremenila nekdanja političarka te stranke in Vontina predhodnica Mojca Šetinc Pašek. Med drugim je dejala, da so bile nekatere preiskovalne komisije predlagane, da se “neko osebo konkretno kaznuje”, z namenom, da se “obrani in ohrani lik, delo in neomadeževanost predsednika vlade.” 

Tamara Vonta v pogovoru za Reporter trdi, da je komisija delovala v okviru pristojnosti, ter da so njene odločitve podprte s sklepi, dokumenti in glasovanji. Kot argument za zakonitost navaja, da so banke podatke posredovale, sodišča pa odločitve potrjevala. Po njenih besedah so tisti, ki zdaj govorijo o zlorabah, odločitve komisije sodno izpodbijali in izgubili.

Pregledovanje denarnih tokov ne samo politikov, temveč zasebnikov, ki so s političnimi strankami poslovali, utemeljuje s preiskovanjem domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank z javnim denarjem. Ker ta po njenem ne prihaja neposredno na strankarske račune, temveč prek podjetij, medijev, zavodov in inštitutov, se komisija ni mogla omejiti zgolj na politike, trdi Vonta. Sklicevanje na zasebnost po njenem ne more preprečiti preverjanja, kam je šel javni denar:

Parlamentarna preiskava mora imeti možnost preveriti dokumente in denarne tokove, če želi ugotoviti, kam je šel javni denar. Če bi lahko vsakdo, ki se znajde pod drobnogledom, preprosto rekel, da gre za poseg v zasebnost, potem parlamentarna preiskava ne bi mogla opravljati svojega dela.

Ovadbe in napade razume kot poskus diskreditacije komisije, preusmerjanja pozornosti in zaščite razkritih interesov. Kritikom z leve očita, da verjamejo politični propagandi. “In najbolj smešno je, da so se isti ljudje, ki danes govorijo, kako je s komisijo vse narobe, še ne tako dolgo nazaj sklicevali na njene ugotovitve, ko so z njimi dokazovali svoj prav,” je dejala.

Vontin komentar brskanj po računih zasebnikov, ki so ustanovili zavod za zaščito žrtev zlorab njene komisije

Poslanka Svobode Tamara Vonta (Vir foto: dz-rs.si, Matija Sušnik)

Vonta kritike Bojana Požarja, Borisa Tomašiča, Sebastjana Jeretiča in Francija Zavrla povezuje z njihovimi poslovnimi interesi in ugotovitvami komisije.

Požarju očita donosne pogodbe s Telekomom in povečevanje poslov z državnimi podjetji v času oblasti SDS, omenja njegovo zaposlitev pri Alešu Štrancarju ter namiguje, da je njegova jeza povezana tudi z dodatnim davkom, ki ga je moral plačati.

Pri Tomašiču trdi, da ga moti razkrivanje visokih prejemkov iz javnih virov, medtem ko naj bi bili zaposleni na Nova24TV slabo plačani, gledalce, predvsem upokojence, pa televizija poziva k donacijam.

Ob Zavrlu, ki jo je kazensko ovadil, izpostavlja posle prek Luksemburga, nakupe podjetij brata predsednika vlade in prodajo Mercatorja Hrvatom ter dostop agencij do vodstev državnih podjetij in politikov.

Glede Sebastjana Jeretiča pa je izrecno zanikala, da bi pridobivali bančne podatke od njegovih otrok. Pravi, da so preverjali tokove, povezane z večmilijonskim poslom državnega podjetja, pri katerem naj bi prek svetovalnih storitev več kot 100.000 evrov steklo do znanih prejemnikov, tudi do Jeretiča.

Vontino početje kritizirali tudi predstavniki levice

A to, da je Tamara Vonta pri vodenju parlamentarne preiskovalne komisije prestopila meje smiselnega ter posegla v osebnostne pravice ljudi, ki sploh niso bili preiskovanci, niti nosilci javnih funkcij, ni samo prepričanje na desnici.

Tako je temo žrtev Vontine preiskovalne komisije na referendumskem soočenju nagovorila Urška Klakočar Zupančič:

Na očitek, zakaj se v obrambo prizadetih niso oglasili v prejšnjem mandatu, je pravnica Barbara Rajgelj odgovorila, da na to enostavno niso bili pozorni in se je prisotnemu Miranu Videtiču, soustanovitelju Zavoda za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022-2026, tudi opravičila:

Tudi aktivist in direktor inštituta Danes je nov dan Filip Dobranić je početje Vontine komisije označil za zlorabo, a je prepričan, da bi bil Miran Videtič bolj zaščiten po prejšnjem zakonu:

Mojca Šetinc Pašek: zlorabljali so preiskovalno komisijo in skušali priti do podatkov, do katerih zunanji ljudje ne bi smeli priti

Oglejmo si še video posnetek iz torkove oddaje Brez Maske na TV3, kjer nekdanja političarka Svobode in prva predsednica komisije, vodenje katere je za njo prevzela Tamara Vonta, razlaga, kako je Gibanje Svoboda zlorabljajo parlamentarne preiskave za to, da se “neko konkretno osebo kaznuje”, pri čemer je imela v mislih parlamentarno preiskavo o vplivanju na policijo. Kot pravi Šetinc Paškova, so to počeli, da se “ohrani lik in delo ter neomadeževanost predsednika vlade” (Goloba), kasneje pa zakon spremenili tudi zato, da “kakšna komisija ne bi bila ustanovljena”:

Komentar: Rok Čakš
Najsi jo imenujemo politična policija ali inkvizicija, pred tem, kar je počela Tamara Vonta, ne ščiti nobena verzija zakona

Naročniška vsebina