Predsednik NSi Jernej Vrtovec je na sobotnem kongresu v javnost spustil tudi idejo o prepovedi burk in nikabov. Islamska skupnost se je hitro odzvala z izjavo, da je zakrivanje obraza pri nas izjemno redko in da gre pri vsem bolj kot ne za politični marketing.
A delež tujih državljanov Sloveniji raste, med njimi pa so tudi državljani držav, kjer sta nikab in burka šrecej običajna praksa. Preverili smo, iz katerih muslimanskih držav se k nam priseljujejo tujci ter tudi koliko evropskih držav je podobno prepoved že uvedlo.
Predsednik NSi Jernej Vrtovec je na programskem kongresu 3. oktobra napovedal, da burke in nikabi ne sodijo v šole, javne ustanove in na javna mesta. “Imamo svoje običaje in svojo tradicijo in zahtevamo, da se jo spoštuje. Zato burke in nikabi ne spadajo v šole, ne spadajo v javne ustanove in ne na javna mesta. Od žensk v Sloveniji nihče ne sme zahtevati, da morajo zakrivati svoje obraze! Tega ne bomo tolerirali in proti temu se bomo borili,” je izpostavil.
V Islamski skupnosti so ob tem izpostavili, da nimajo podatkov o učenkah ali dijakinjah v slovenskih šolah, ki bi nosile burko ali nikab. “Tudi sicer je zakrivanje obraza pri nas izjemno redek pojav, ki ga opažamo predvsem pri obiskovalkah iz tujine,” je poudarila Ela Porić iz islamske skupnosti. Sprašuje se, kateri dejanski problem naj bi napovedana prepoved reševala in na katerih podatkih temelji.
Zakrivanja obraza tudi sami ne razumejo kot izraz splošne verske zahteve. “S takšnim diskurzom se ustvarja nepotreben občutek, da naše sodržavljanke in prebivalke predstavljajo grožnjo ali da so celo nezaželene. Gre za ženske, ki čutijo globoko pripadnost Sloveniji in iskreno domoljubje; za mnoge med njimi je Slovenija dežela, v kateri so se rodile in njihov prvi dom,” zatrjuje.
A sam odziv verske skupnosti potrjuje, da je predlog zanje precej občutljiv. Javne evidence namreč kažejo, da večina tujcev v Slovenijo prihaja iz muslimanskih držav, tudi iz takih, kjer sta tako burka kot nikab nekaj povsem običajnega.
Število tujcev iz muslimanskih držav v Sloveniji narašča in že presega 160 tisoč
Preden pogledamo število muslimanskih priseljencev, ki živijo v Sloveniji in iz katerih držav se priseljujejo, preverimo versko opredeljenost prebivalstva, ki jo državna statistika v popisu prebivalstva sicer ne beleži, jo pa posamezne javnomnenjske raziskave.
V raziskavi Slovensko javno mnenje 2025/1 je 3,3 odstotka anketirancev izpovedalo pripadnost islamski skupnosti. V zadnjih letih se opredeljevanje za islamsko vero v anketah SJM vrti med 3 in 4 odstotki, pred desetletjem pa je bilo med 1 in 2 odstotkoma. Za primerjavo, pripadnost katoliški veri se je v tem času zmanjšala skoraj za 20 odstotkov.
V zadnjih petih letih se je število tujih državljanov v Sloveniji povečalo za 55.762 oziroma 33,1 %. Še novejši podatek, za 1. april 2026, kaže 227.680 tujih državljanov in 10,7-odstotni delež.
Za petletno primerjavo smo iz mesečnih preglednic MNZ povzeli veljavna dovoljenja državljanov tretjih držav na 31. december v letih 2021–2025. Gre za evidenco stanja veljavnih dovoljenj.
Od te skupne številke čez 200 tisoč dovoljenj za stalno ali začasno prebivanje je bilo konec avgusta 2026 v Sloveniji veljavnih 161.027 dovoljenj za stalno ali začasno prebivanje državljanov držav in ozemelj z večinsko muslimanskim prebivalstvom. Številke vseh izbranih držav se višajo, kar je lepo vidno v spodnji tabeli izbrnaih držav.
Kaj pa Afganistanci, Iranci, Arabci …
Državljani Afganistana, Jemna, Savdske Arabije, Pakistana, Iraka in Sirije, kjer je nošnja nikaba in burke zelo vpeljana v tradicijo vsaj na nekaterih delih države ali v celoti, so imeli v Sloveniji skupaj 546 veljavnih dovoljenj, od tega 206 za stalno in 340 za začasno prebivanje.
Seznam evropskih držav s prepovedmi burke in nikaba vse daljši
7. oktobra so v muslimanski skupnosti poslali še eno izjavo v kateri ostro kritizirajo Vrtovca. “Zdi se, da želi politik, ki je podal to izjavo, sebe predstaviti kot branitelja krščanstva, kar je v bistvu velika zmota z njegove strani. S svojo izjavo se želi predstaviti kot večji katolik od samega papeža, kajti, glej čuda, v samem Vatikanu takšna prepoved ne obstaja.” Res je, da v Vatikanu takšna prepoved ne obstaja, a številne evropske države zakrivanje obraza omejujejo: nekatere na vseh javnih krajih, druge predvsem v šolah, ustanovah in javnem prevozu.
V Franciji od 11. aprila 2011 velja prepoved zakrivanja obraza na javnih krajih in v javnih službah. Utemeljili so jo z varnostjo, enakostjo in pogoji skupnega življenja. V javnih osnovnih in srednjih šolah so od šolskega leta 2004/05 prepovedani tudi izrazito vidni verski simboli.
Belgija je 23. julija 2011 prepovedala zakrivanje obraza na javno dostopnih krajih, kadar onemogoča prepoznavanje. Razlogi so bili varnost, enakost spolov in komunikacija.
V Avstriji od 1. oktobra 2017 prepoved velja na javnih krajih, v javno dostopnih stavbah in prevoznih sredstvih. Od 1. septembra 2026 velja tudi prepoved islamske naglavne rute za učenke, mlajše od 14 let.
Nemčija omejitve ureja predvsem na ravni zveznih dežel. Bavarska je 1. avgusta 2017 prepovedala zakrivanje obraza v šolah, visokošolskih ustanovah in zaposlenim pri varstvu otrok.
Na Danskem od 1. avgusta 2018 velja prepoved na javnih krajih, tudi v trgovinah in javnem prevozu. Vlada je avgusta 2026 predlagala razširitev na izobraževalne prostore, ki niso javno dostopni.
Nizozemska ima od 1. avgusta 2019 delno prepoved v javnem prevozu ter izobraževalnih, zdravstvenih in državnih ustanovah. Na ulicah ne velja in ne zajema običajnega hidžaba.
Norveška je 1. avgusta 2018 omejila zakrivanje obraza v vrtcih in pri izobraževanju, tudi na univerzah.
V Švici od 1. januarja 2025 velja prepoved na javnih krajih, utemeljena z varnostjo, enakostjo žensk in nasprotovanjem prisili.
Italija je 1. oktobra 2026 uvedla prepoved udeležbe pri šolskih in obšolskih dejavnostih z zakritim oziroma neprepoznavnim obrazom. Vlada jo povezuje z integracijo in skupnimi šolskimi pravili.
Komentirajo lahko naročniki