Za Robertom Golobom je, kar se tistih “pravih anket” tiče – torej ne javnomnenjskih, temveč ljudskih – slabo leto. Najprej referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke umetnikov – 404.214 državljanov proti oziroma 92,5 %. Zdaj pa še referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – 370.012 državljanov proti oziroma 53,5 %. Vladna koalicija je v zadnjem letu pred volitvami izgubila oba referenduma na zakona, ki ju je vložila.
Kaj se jim je zalomilo v politično občutljivem času pred volitvami, glede na to, da so pred tem dobili 7 referendumov v prejšnjih letih mandata?
1. Ne poslušajo nikogar drugega, razen sebe (še najmanj pa stroke)
Visoka volilna zmaga aprila 2022, ko je Gibanje Svoboda prejelo 410.769 volilnih glasov, oziroma 34,5 %, je Roberta Goloba utrdila v samozavesti, ki je tekom mandata prerasla v oblastno samovoljo. Ta se najbolj odraža v ignoriranju stroke pri sprejemanju politik, odločitev in zakonov, kadar stališče stroke ni v skladu z njihovimi interesi in cilji (in to običajno ni).
Najbolj tipičen primer je medicinska stroka, ki jo sistematično ignorirajo (zdravniška stavka še kar traja) in omalovažujejo (kritika zdravstvene reforme sprejeta z zmerjanjem z “dvoživkami” in “paraziti”, obtožbe o “zdravniškem lobiju” itd.). Gospodarstvenike in ekonomiste ignorirajo, ko gre za davčne politike in razvojne pobude Slovenije, pravno stroko, ko gre za reformo pravosodja ter Šutarjev zakon, ignorirajo tudi kmetijsko in lovsko stroko, ko gre za problematiko divjih zveri itd.
Posledice tovrstne arogance vladanja državljani vse bolj občutijo na lastni koži, ko gre za razpadanje javnega zdravstva (še daljše čakalne dobe, odhodi zdravnikov iz javnega zdravstva, manko osebnih zdravnikov, pediatrov …), višje davke, povezane z inflacijo in gospodarsko stagnacijo, prisotnost divjih zveri (volkov, medvedov) v bližini naselij in znotraj njih ter vse pogostejši napadi na ljudi, prometni kolaps na avtocestah itd.
2. Verjamejo anketam in se zanašajo na prevlado osrednjih medijev (tega je počasi konec)
Golobova najvišja prioriteta od prve minute mandata je konsolidacija medijev. Premier oziroma njegovi operativci se zavedajo, da je (ne)uspešnost vladnih politik stvar javne interpretacije oziroma, bolj neposredno, propagande.
Golobovi so zato nemudoma “očistili” RTV Slovenija in do ključnih položajev v svetu RTV in v informativnem programu izpustili njim vdane kadre. Zasedli so paradržavni portal Siol.net, ki ga uporabljajo za neposredno vladno propagando, v ozadju sprejeli tihe dogovore z medijskimi tajkuni, kot je Martin Odlazek, v medije katerih pretakajo denar iz oglaševanj projektov države in paradržavnih podjetij ter medijskega razpisa, kjer so sredstva početverili in jim jih bodo razdelili takoj po novem letu. Z donosnimi dogovori so “osrečili” javnomnenjske agencije, v prvi vrsti Valicon znanega medijskega komentatorja Andraža Zorka, ki je dobil posel tako na Siolu kot pri Gen-I-ju in neposredno pri Gibanju Svoboda, nov posel na TV Slovenija pa je dobila tudi Mediana Janje Božič Marolt.
Z vsemi temi potezami Golobovi verjamejo, da bodo javno mnenje nadzirali in usmerjali dovolj za novo zmago Svobode in osvojitev drugega mandata.
A, kot sta pokazala letošnja referenduma, medijski monopol v digitalni družbi ni več mogoč, ljudje (donedavnega) dominantnim medijem vse manj verjamejo, predvsem pa jih vse manj spremljajo. Novi spletni medijski modeli z vse vplivnejšimi video podkasti in družbena omrežja pomenijo obvoz tradicionalnih “sredstev javnega sporočanja”. Ankete z vsako zgrešeno napovedjo izgubljajo na verodostojnosti, izredno pomembno pa ostaja terensko delo, s katerim si Golobovi ne želijo mazati rok, niti ga ne obvladajo, saj jim manjka naravne pristnosti v stiku z ljudmi.
3. V prvih vrstah so samovšečne, arogantne in pokroviteljske političarke (Urška Klakočar Zupančič, Tamara Vonta, Lena Grgurevič …)
Čeprav se ob medijskih nastopih same sebi nedvomno zdijo super prepričljive in ekstra pametne, je pokroviteljska aroganca, s katero javnost ter politične in mnenjske nasprotnike nagovarjajo prve ženske Golobove Svobode, za splošno javnost odbijajoča. Če ne drugače, na podzavestni ravni njihov nastop pogosto spominja na tisto zoprno šolsko učiteljico, ki odraščajoči mladini vedno nekaj pokroviteljsko moralizira in pametuje in ravno zato pri njih ne uživa nobenega spoštovanja, čeprav hrepeni ravno po njem.
Za ponazoritev poglejmo izsek iz predreferendumskega soočenja na TV Slovenija, kjer je političarka Svobode Urška Klakočar Zupančič drugače misleče državljane – nasprotnike zakona, nagovorila s sledečimi besedami in tonom:
UKZ soočenje pic.twitter.com/aDS2JForsY
— Spremljamo (@spremljamo_tw) November 25, 2025
predstojnika urgentnega centra UKC Maribor dr. Gregorja Prosena, nekdanjega profesorja na univerzi Sacred Heart v Fairfieldu v ZDA dr. Andreja Grebenca, psihiatra Jožefa Kocipra, nevrologinjo Gajo Majo Klarendić, umetnika, ki slika z usti, Vojka Gašperuta, bivša ustavna sodnika dr. Ernesta Petriča in Jana Zobca, dolgoletno družinsko zdravnico z bogatimi izkušnjami s terena Ando Perdan, predsednika državnega sveta in uglednega podjetnika Marka Lotriča, mamo otroka z Downovim sindromom Ivano Šošter itd.
.
UKZ torej ni oblatila nekih nestrpnežev, ekstremistov ali retardirancev, temveč ugledne osebnosti z bogatimi izkušnjami in izjemnimi karierami, ki so prišli z njo soočit svoje poglede in argumente na vsebinsko močno, občutljivo in globoko problematiko.
Ne samo nesramna pokroviteljska aroganca, pri drugi poslanki Svobode, Leni Grgurevič, sta posredi zanjo že tipični vulgarnost in primitivizem:
Političarke s tovrstnim besednjakom in odnosom do drugače mislečih morda lahko dobijo odobravanje v svojem krogu ideoloških ekstremistov, nezmožne pa so osvojiti srca širših množic. S svojimi nastopi v predreferendumski kampanji tako nedvomno volivcev na svojo stran niso pridobivale, temveč so jih izgubljale.
4. Levo-liberalni volivci so nezainteresirani in jih imajo “poln kufer” (skoraj toliko kot Janšo)
Vse našteto, naloženo na kup dosedanjih razočaranj z Golobom in njegovo koalicijo, v zmerni levo-liberalni volilni bazi sproža nezainteresiranost in pasivizacijo. Ljudje, ki jim politika ni blizu in jih malo ali sploh ne zanima, si želijo zgolj živeti in delati v normalnih, vzpodbudnih pogojih, kjer spodobnih plač ne ubijajo previsoki davki, inflacija in gospodarska stagnacija, imajo dostop do zdravstvenih storitev, ko jih potrebujejo, in se lahko z enega konca Slovenije na drugega pripeljejo v doglednem času brez obveznega izgubljanja časa in živcev v stalnih kolonah.
Številni od teh so načelni podporniki evtanazije in asistiranega samomora (kot je pokazal tudi posvetovalni referendum na dan evropskih volitev), a jim ta tema ni tako pomembna kot zgoraj naštete. V nedeljo so zato ostali doma in Golobu ter njegovi Svobodi poslali jasno sporočilo: “Poln kufer vas imamo!” Bolj od njega imajo “poln kufer” edino še njegovega glavnega antagonista Janeza Janše, ki je tudi edini resni razlog, zaradi katerega Goloba na oblasti še kolikor toliko tolerirajo.
5. Ukvarjajo se z vsem drugim, samo s tem ne, da država tone
Tri leta niso pokazali ničesar, v zadnje leto mandata želijo strpati vse: zdravstveno reformo, pokojninsko reformo, dolgotrajno oskrbo, uzakonitev asistirane samousmrtitve, legalizacijo marihuane, nov zakon o RTV Slovenija, obvezno božičnico, Šutarjev zakon … Večina naštetih stvari v praksi ne deluje ali vsaj ne prinaša pozitivnih rezultatov, ker so izvedene zadnji trenutek “na horuk”.
Hkrati pa povsem ignorirajo gospodarsko in razvojno situacijo države, kjer proračunski primanjkljaj narašča, inflacija ljudstvo močno udarja po žepih, gospodarska rast je nikakršna – polovico nižja od napovedane, obdavčitev se vzpenja med najvišje v Evropi, gospodarstveniki in podjetniki pa so državni sovražniki št. 2, takoj za zdravniki.
Vse to je dodaten razlog za pasivizacijo levo-sredinske volilne baze in jasno sporočilo Golobu, da njega in njegove Svobode ne podpirajo več za vsako ceno. Ali pa sploh ne.
Mar to pomeni, da bo na volitvah slavila desna sredina?
Samo po sebi nikakor ne. Pogoji so za zmago alternative – bodisi desnega bodisi tretjega bloka zmernih levo-desno-sredinskih strank – ugodni, kot že dolgo ne. A dominantna desnica ima svoje nerešene travme in probleme, zaradi katerih se vedno znova spotika sama ob sebe. Prišleki na sceno, ki bi lahko tretji blok pretvorili v tretjo resno alternativo za prevzem oblasti, pa nikakor ne razprejo jader, da bi vanje ujeli veter sprememb.
A to je že tema za naslednje analize.
En odgovor na “Pet razlogov, zakaj je leva oblast izgubila že drugi referendum letos”
Zelo dobra analiza AROGANCE, ki je gorivo za Golobovo Svobodo.
Tako arogantne stranke do sedanjega parlamenta še nismo videli, od kar smo postali samostojna država Slovenija.
Tudi bivši Komunisti-PRENOVITELJI so bili sorazmerno olikani, pa liberalna LDS tudi. Sedanja SD je že malo upadla v oliki, pa vendar je mnogo boljša od Svobode in Levice. Parlament, ki ga vodi U. Klakočar je prišel na najnižjo točko kulture in je primer NERAZUMEVANJA PARLAMENTA. Iz besede “parlare”-govoriti, je postalo ime parlament. Nekatere naše Levičarske poslanke pa kriče, kot “kokoške” in opoziciji kar ODVZEMAJO BESEDO.
Prav tako je na začetku vstopa na oblast delal tudi Mussolini. Ko pa je uvedel enopartijski sistem, je ukinil vse opozicijske stranke.
K UKINITVI OPOZICIJE pa sedaj teži tudi Svoboda, saj je poslanka Grgurevič povzdignila glas: “Čas je, da leva sredina odvrže plašč razumevanja in toleriranja, da ne bo potem prepozno.” To se razume, kot napad na DEMOKRACIJO in uvedbo DIKTATURE-enopartijskega sistema. “Hvala za tako Svobodo”, si danes rečejo tako Levi, kot Desni.
Ni smola imeti bolne starše, ampak SMOLA je imeti na vladi Goloba, pod katerim država stagnira na vseh področjih.
Komentirajo lahko naročniki