V samo 48 urah je ameriški osnutek mirovnega sporazuma za Ukrajino, ki je še prejšnji teden vseboval 28 točk in je bil videti kot ruski seznam želja, skrčen na 19 točk in bistveno spremenjen v korist Kijeva. Po nedeljskih maratonskih pogajanjih v Ženevi med ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem in vodjo kabineta predsednika Ukrajine Andrijem Jermakom so iz dokumenta izginile nekatere najkontroverznejše ruske zahteve, predvsem prisilna predaja Krima in celotnega Donbasa, drastično zmanjšanje ukrajinske vojske ter absolutna prepoved vstopa v Nato.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek potrdil, da je po ženevskih pogovorih “manj točk in veliko pravilnih elementov”, občutljiva vprašanja pa bo reševal neposredno z Donaldom Trumpom, saj je njuno srečanje v Beli hiši pričakovano že ta teden. Ameriški pritisk naj bi bil močan, a brez izrecnih groženj z ustavitvijo pomoči; Kijev je vendarle razumel, da je alternativa boleča.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je takoj opozoril, da mora nova različica odražati “duh in črko” avgustovskega dogovora Putin–Trump na Aljaski, sicer je za Moskvo nesprejemljiva. Hkrati v Abu Dabiju že potekajo ločeni (ali morda skupni?) pogovori med ameriškim odposlancem Danielom Driscollom, šefom ukrajinske obveščevalne službe Kirilom Budanovom in rusko delegacijo.
Evropa, ki je prvotni ameriški načrt označila za “kapitulacijo”, je medtem pripravila svoj 28-točkovni protipredlog z varnostnimi jamstvi v slogu 5. člena Nata in brez teritorialnih koncesij. Moskva ga je že označila za “nekonstruktivnega”.
Medtem ko diplomati dirkajo proti potencialnemu premirju, sta Rusija in Ukrajina ponoči nadaljevali smrtonosne napade, v Kijevu je bilo v napadih vsaj šest mrtvih, v ruski Rostovski oblasti pa trije.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki