Danes obeležujemo 35. obletnico pekrskih dogodkov, ki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno in prinesli tudi prvo žrtev JLA na strani podpornikov osamosvojitve. 23. maj je tako postal spominski dan Mestne občine Maribor, ob katerem se spomin na dogodke ohranja z vsakoletno slovesnostjo.
V komentarju pa o tem, ali bi danes Janša in Golob lahko stopila skupaj in kaj botruje dejstvu, da je namesto podpore med Slovenci vojaštvo postalo nezaželjeno.
Pekrski dogodki sodijo med ključne prelomnice slovenske osamosvojitve. Le nekaj tednov pred razglasitvijo samostojnosti je napetost med slovenskim vodstvom in Jugoslovansko ljudsko armado dosegla vrelišče, saj je slovenska TO začela usposabljati svoje nabornike v vadbenih centrih v Pekrah in na Igu pri Ljubljani.
Na poti samostojnosti
Za jugoslovansko vojsko je bil to jasen znak, da se Slovenija dejansko (in tudi vojaško) pripravlja na samostojnost. Pekre so zato postale simbol nove slovenske vojaške samozavesti, hkrati pa tarča pritiska zvezne armade.
Stanje se je zaostrilo, ko je JLA obkolila učni center v Pekrah in zahtevala izročitev pripadnikov slovenskih sil. Zahteva je bila zavrnjena, prerasla pa je v dejanje ljudskega odpora, katerim so domačini z živim zidom izrazili podporo slovenskim teritorialcem. Pekre so se v nekaj urah spremenile v simbol ljudskega odpora proti jugoslovanskemu vojaškemu pritisku.
Prvo življenje za slovensko samostojnost je dal Slovak
Dogajanje se je nato preneslo tudi v Maribor. JLA je ugrabila oziroma pridržala poveljnika učnega centra, kar je še dodatno zaostrilo razmere. Pred vojašnicami in na ulicah so se zbrali protestniki, ki so nasprotovali ravnanju armade. Pod kolesi jugoslovanskega oklepnika je življenje izgubil civilist Josef Šimčik, 53-letni Slovak, sicer rojen v Slavonski Požegi.
JLA v tej fazi še ni upala s silo nasprotovati volji ljudstva, zato se je stanje začasno umirilo. Vendar so dogodki jasno kazali, da se osamosvojitev verjetno ne bo odvila brez nasilja. Slovenska politika, Teritorialna obramba in prebivalstvo so prvič neposredno nasprotovali sili jugoslovanske armade.
Zgodovinski pomen Pekr je večplasten: med ljudstvom se je utrdila zavest, da Slovenija potrebuje lastno vojsko, izrazila se je podpora osamosvojitvi, ob tem pa se je pokazala pripravljenost Beograda, da uporabi silo za ohranitev Jugoslavije. Pekre tako ostajajo eden najmočnejših simbolov slovenske poti v samostojnost.
Nismo bili partizani in domobranci, levi in desni, za in proti. Ne drug proti drugemu, temveč drug za drugega, vsi za skupen cilj.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki