Slovenci se radi vidimo kot solidaren in humanitaren narod. Nova svetovna raziskava to predstavo deloma potrjuje: denar za dober namen je lani prispevalo 64 odstotkov prebivalcev, dobrodelnim organizacijam pa skoraj vsak drugi. Zato se Slovenija uvršča na visoko 20. mesto na svetu.
Toda pogled na višino donacij pokaže precej drugačno podobo, saj namenimo manj od evropskega povprečja in skoraj najmanj v Evropski uniji. Slovenski rezultat lepo povzame naše protislovje: pomagati smo pripravljeni mnogi, toda finančna globina te solidarnosti je precej skromna.
Slovenija je po številu dobrodelnih darovalcev na 20. mestu
Slovenija se je v poročilu World Giving Report 2026 – Donor Insights organizacije Charities Aid Foundation med 105 državami uvrstila na 20. mesto po deležu prebivalcev, ki darujejo dobrodelnim organizacijam.
Raziskava temelji na odgovorih 60.443 ljudi o darovanju v letu 2025. CAF pri tem ločuje med denarjem, namenjenim dobrodelnim organizacijam, neposredno ljudem v stiski in verskim organizacijam oziroma verskim namenom.
V Sloveniji je na vsaj enega od teh načinov darovalo 64 odstotkov prebivalcev. Dobrodelnim organizacijam jih je darovalo 49 odstotkov, neposredno ljudem v stiski 25 odstotkov, po verskih poteh pa 16 odstotkov.
Največ slovenskih donacij dobijo dobrodelne organizacije
Če namesto števila darovalcev pogledamo vrednost njihovega denarja, je približno 60 odstotkov slovenskih donacij pristalo pri dobrodelnih organizacijah. Okoli 26 odstotkov je bilo namenjenih neposredno ljudem v stiski, 14 odstotkov pa verskim organizacijam ali verskim namenom.
Svetovni skrajnosti pokažeta, kako različne so kulture pomoči. Na Nizozemskem gre dobrodelnim organizacijam kar 79 odstotkov vsega darovanega denarja, neposredno ljudem pa le deset odstotkov. V Maroku je ravno nasprotno: 77 odstotkov denarja prejmejo neposredno ljudje. V Demokratični republiki Kongo gre največji delež za verske namene, 46 odstotkov.
Po številu darovalcev smo v evropskem vrhu
Slovenskih 64 odstotkov vseh darovalcev presega evropsko povprečje 57 odstotkov in tudi svetovno povprečje 61 odstotkov. Še posebej visoko smo pri dobrodelnih organizacijah: daruje jim 49 odstotkov prebivalcev, kar Sloveniji prinaša 20. mesto na svetu in četrto mesto znotraj Evropske unije.
Evropski vrh zasedata Irska in Nizozemska. Na Irskem dobrodelnim organizacijam daruje 68 odstotkov prebivalcev, na Nizozemskem 66 odstotkov. Globalno jima sledijo Združeni arabski emirati s 64 odstotki. Med evropskimi državami je visoko tudi Združeno kraljestvo z 62 odstotki, zunaj EU pa Bosna in Hercegovina z 59 odstotki.
Daruje nas veliko, vendar namenimo malo
Najmanj laskav del poročila se pokaže pri deležu prihodkov. Slovenci za vse tri oblike pomoči skupaj namenimo povprečno 0,4 odstotka dohodka: 0,2 odstotka dobrodelnim organizacijam ter po 0,1 odstotka neposredno ljudem in za verske namene.
S tem je Slovenija pri dnu Evropske unije; nižje so le tri članice EU: Švedska, Madžarska in Slovaška. Evropsko povprečje je 0,6 odstotka. Na vrhu EU je Romunija z 0,9 odstotka, sledita Hrvaška z 0,8 in Irska z 0,7 odstotka. Svetovno vodi Nigerija, kjer ljudje darujejo 2,8 odstotka dohodka. Evrope ni med prvimi desetimi državami.
Del razlage je lahko občutek povezanosti s skupnostjo. Slovenija je po lokalni pripadnosti šele 68. med 105 državami; močno ali dokaj močno pripadnost čuti 60 odstotkov ljudi. Na vrhu je Savdska Arabija s 96 odstotki.
Poročilo ugotavlja namreč močno povezavo med pripadnostjo in darovanjem: države z najvišjo lokalno pripadnostjo povprečno darujejo 1,7 odstotka dohodka, države z najnižjo pa 0,6 odstotka.
En odgovor na “Paradoks dobrodelnosti Slovencev: daruje nas veliko, a darujemo malo, skoraj najmanj v EU”
Dober prispevek.
“Del razlage je lahko občutek povezanosti s skupnostjo.”, pravi avtor. Res je. Ta del je po moje 90%. Slovenci nismo nikoli bili povezani, kot narod. Nikoli. Tudi po letu 91 še nismo imeli voditelja, ki bi nas povezal. In tudi nič ne kaže. Če bi se pojavil, bi mu že takoj na začetku eni ali drugi pregriznili vrat.
Komentirajo lahko naročniki