Papež Leon XIV. je v Vatikanskem »State of the World« nagovoru diplomatskega korpusa 9. januarja 2026 v Vatikanu, postavil močno moralno vizijo za mednarodne odnose v prihajajočem letu. V svojem prvem takšnem nagovoru od začetka pontifikata je ostro obsodil ponovno širjenje vojne logike v svetovni politiki, ki po njegovih besedah spodkopava temeljne principe mednarodnega prava in miru, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Poudaril je, da je »vojna spet v modi« in da številne države iščejo »mir skozi orožje in silo namesto dialoga«.
Leon XIV je izpostavil pomen mednarodnega humanitarnega prava, ki mora po njegovem ostati neodvisen od strateških ali vojaških interesov, ter obsodil uničevanje civilne infrastrukture in vpletanje civilistov v vojne operacije. Pozval je k spoštovanju dostojanstva in neodtuljive vrednosti vsakega človeškega življenja.
V govoru je papež nagovoril konkretne konflikte: opozoril je na dolgotrajno vojno v Ukrajini in pozval k takojšnjemu premirju, izrazil zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer v Sveti deželi ter ponovno potrdil stališče o rešitvi dveh držav kot poti k pravičnemu miru. Prav tako je povabil mednarodno skupnost k spoštovanju volje in pravic ljudi v Venezueli.
Warning that “war is back in vogue” and that peace is increasingly sought through force rather than justice, Pope Leo XIV issued a strong appeal for humility, dialogue, and a renewed commitment to multilateralism in his address to the Diplomatic Corps accredited to the Holy See. pic.twitter.com/JO5UxGKhFA
— Vatican News (@VaticanNews) January 9, 2026
Papež je izpostavil tudi potrebo po svobodi veroizpovedi in izražanja, opozoril na trpljenje kristjanov v nekaterih delih sveta ter pozval države, naj zagotovijo polno versko svobodo. Nagovor je vključeval širšo moralno refleksijo o vrednotah, kot so zaščita migrantskih in begunskih pravic ter pomen dialoga, pravičnosti in iskrenega iskanja miru v času globalnih napetosti.
Del govora je namenil tudi “ponovnemu odkrivanju pomena besed,” in “pomenski nejasnosti,” ki po njegovem ni naključna. »Jezik vse bolj postaja orožje za zavajanje ali za napadanje in žaljenje nasprotnikov,« je dejal ter pozval, naj besede »nedvoumno izražajo jasne in razločne resničnosti«, da bi se lahko znova vzpostavil pristen dialog – v družinah, v politiki, v medijih, na družbenih omrežjih in v mednarodnih odnosih.
Opozoril je na paradoks: to slabljenje jezika se pogosto zagovarja »v imenu svobode izražanja«, vendar je »ob natančnejšem premisleku resnica ravno nasprotna«, saj je svoboda zaščitena prav takrat, ko je jezik zasidran v resnici.
»Boleče je opazovati, kako se zlasti na Zahodu prostor za pristno svobodo izražanja hitro krči,« je dejal in posvaril pred »novim jezikom orwellovskega tipa«, ki, čeprav želi biti vključujoč, »na koncu izključuje tiste, ki se ne prilagajajo«.
Če je z obsodbo širjenja vojne logike v svetovni politiki posredno “oklofutal” (tudi) Donalda Trumpa (vsekakor ne zgolj njega), pa je s svarili o pasteh “inkluzivnega jezika” nedvomno ošvrknil tudi progresivno Evropo, ki na novo izumlja jezik orwellovskega tipa.
Papežev nagovor diplomatskemu zboru velja za pomembno smernico Vatikana glede miroljubne diplomacije in spoštovanja človekovih pravic v prihodnjih mednarodnih prizadevanjih
Komentirajo lahko naročniki