V zadnjih letih se slovensko gospodarstvo sooča z zaskrbljujočim trendom. Mednarodne korporacije selijo regionalne sedeže, domača podjetja prestavljajo uprave čez mejo, industrijski obrati zapirajo vrata.
“Če se vam v Sloveniji poslovno ne izide, optimizirajte poslovanje in pojdite na Hrvaško … če greš ven iz Slovenije, ker je enostavno predrago, je to pač en problem manj za državo in s tem ni nič narobe,” je razvpita izjava, v kateri je takšno ravnanje podjetnikom, ki so se pritoževali zaradi višanja davčnih obremenitev pri nas, “svetoval” celo sam predsednik vlade RS, Robert Golob.
In res, vzorec je jasen: Slovenija postaja predraga za proizvodnjo in premalo privlačna za strateške funkcije. Vprašanje ni več ali bomo izgubili še katero podjetje, ampak kako zaustaviti trend, ki gospodarstvo vse bolj oddaljuje od regionalnega povprečja.
Da s preselitvijo sedežev pomembnih mednarodnih korporacij Slovenija ne izgublja zgolj več deset milijonskega davčnega zajema, temveč celoten ekosistem podjetij, vezanih na visoko kakovostna delovna mesta, je v našem bonus Safariju opozoril direktor Nove Ljubljanske Banke, Blaž Brodnjak:
— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 8, 2026
Poglejmo, o čem je govoril.
Gremo mi na Hrvaško
Morda najbolj boleči za slovensko gospodarstvo so odhodi regionalnih uprav. Ti s seboj odnašajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, razvojni potencial in prestiž. Seznam je dolg in zgovoren.
Odletela lastovka, ki je napovedovala prihod zime, je bil sloviti IBM. Ta je po letih postopnega krčenja leta 2021 dokončno centraliziral svoj regionalni sedež za Jugovzhodno Evropo v Zagrebu. Čeprav v Ljubljani še vedno deluje lokalna izpostava, se ključne odločitve za celotno regijo zdaj sprejemajo na Hrvaškem.
Microsoft, SAP, Pwc, Oracle, Cisco in A1 so v zadnjih letih premaknili pomembne regionalne funkcije iz Slovenije. Slovenijo vse bolj obravnavajo le kot lokalno prodajno izpostavo, medtem ko strateške odločitve sprejemajo na Dunaju, v Zagrebu ali Pragi.
Perutnina Ptuj je leta 2025 preselila vodstvo v Zagreb, čeprav je formalni sedež ostal v Ptuju.
Januarja letos je Lidl napovedal selitev celotne uprave iz Slovenije na Hrvaško. Čeprav trgovine ostajajo, se ključne funkcije, kot so nabava, marketing in razvoj, selijo čez mejo.
Celo (delno) državni Petrol je zaradi rasti minimalne plače in nižjih marž nedavno napovedal racionalizacijo poslovanja in selitev dela funkcij na Hrvaško.
Zakaj ravno Hrvaška? Številke so neizprosne:
- Hrvaška ima bistveno nižjo obdavčitev najvišjih plač
- Davek na kapitalski dobiček je nižji kot v Sloveniji
- Oprostitev kapitalskih dobičkov po 2 letih lastništva (v Sloveniji 15 let)
Ko stroji obmolknejo
Medtem ko se uprave selijo v mesta z ugodnejšo davčno politiko, proizvodni obrati zapirajo vrata zaradi visokih stroškov energentov in dela. Oglejmo si nekaj primerov:
Tovarna podjetja Adient v Slovenj Gradcu se je zaprla leta 2021, brez dela je ostalo vseh 430 zaposlenih. Njihova novomeška podružnica, ki je v najboljših časih zaposlovala 300 delavcev, naj bi se zaprla letos.
Italijanski Safilo je leta 2021 zaprl tovarno očal v Ormožu in ukinil več sto delovnih mest. Kot razloge je navajal stroškovne pritiske in reorganizacijo proizvodnje znotraj skupine.
Ameriška korporacija Elevate Textiles je februarja 2023 napovedala postopno zaprtje A&E Europe v Mariboru, kjer je delovalo okoli 100 zaposlenih.
Magna Steyr, ki je prejela številne državne subvencije in računala, da bo sčasoma poleg lakirnice v štajerski občini Hoče odprla še druge proizvodne obrate ter zaposlovala več tisoč ljudi, je leta 2023 začela seliti proizvodnjo iz Slovenije.
Skupina Hisense Gorenje je oktobra 2025 zaprla obrat v Rogatcu in del proizvodnje preselila v Srbijo. Podjetje je odločitev utemeljilo s konkurenčnostjo lokacije in optimizacijo proizvodnih procesov.
Nemški avtomobilski dobavitelj Mahle Electric Drives Slovenija v Šempetru pri Gorici je decembra 2025 napovedal zmanjšanje obsega dejavnosti, odpuščanje več sto delavcev in selitev dela proizvodnje v druge države srednje in jugovzhodne Evrope.
Konec marca pa svoja vrata zapira podjetje Dani AFC iz Slovenj Gradca. Italijanski lastnik podjetje zapira zaradi visokih stroškov delovne sile, k temu pa sta doprinesla tudi zvišanje minimalne plače ter izplačilo zimskega regresa.
Zbogom investicije
Tuji investitorji, zbrani v združenjih kot je Advantage Austria, že dlje časa opozarjajo na iste težave.
Leta 2019, še pred pandemijo koronavirusa, je kar 91 odstotkov avstrijskih podjetij Slovenijo videlo kot privlačno za naložbe. Ta delež se je zdaj znižal na 62 odstotkov.
Avstrijski investitorji – Avstrija je največja vlagateljica v Slovenijo – kritizirajo predvsem:
- Obsežno birokracijo
- Visoka davčna bremena
- Naraščajoče stroške dela
- Pomanjkanje kvalificirane delovne sile
Konkurenčnost na vrvici
Primeri zapiranj, selitev in umikov ne pomenijo nujno splošnega propada slovenskega gospodarstva, vendar odpirajo vprašanja o konkurenčnosti poslovnega okolja, vlogi države pri zadrževanju investitorjev ter dolgoročnih učinkih izgube odločanja in delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Čeprav so posamezne odločitve pogosto utemeljene s korporativno reorganizacijo, se ponavljajo v okolju, kjer podjetja že dlje časa opozarjajo na naraščajoče stroške dela, davčno in administrativno obremenitev ter togost sistema.
Analitiki opozarjajo, da se Slovenija nahaja v “sendviču”. Za preprosto proizvodnjo smo postali predragi, za privabljanje vrhunskih tehnoloških sedežev pa davčno premalo konkurenčni.
Brez korenitih reform poslovnega okolja se tako lahko zgodi, da bo Slovenija iz regijskega gospodarskega središča postala le še “tranzitna postaja” na poti med Dunajem in Zagrebom.
Komentirajo lahko naročniki