Nočni dogovor pri Golobu: Boštjančič ni več v igri za vrh Gibanja Svoboda, Bratuškove ne bo v novi vladi

V najožjem krogu predsednika vlade te dni preigravajo scenarije za primer, če bi se moral Robert Golob po volitvah umakniti z vrha stranke. 

Neuradno: podpredsednik vlade, finančni minister Klemen Boštjančič ne uživa več zaupanja za prevzem Gibanja Svoboda. Kaj je v ozadju in kako je na nočnem sestanku zeleno luč za naslednika dobil aktualni minister za okolje in energijo Bojan Kumer?

Isti večer naj bi Goloba seznanili tudi z obsegom domnevnih “črnih provizij” na velikih gradbenih projektih v tem mandatu. Alenke Bratušek naj po teh informacijah zanesljivo ne bi bilo v novi vladi.

Se njenemu svetovalcu Jerneju Pavliču obeta dobro plačana državna služba na Darsu oziroma DRI?  

Kaj je Golobova definicija poraza?

Politiko je marsikdaj potrebno brati “med vrsticami”. Premier Robert Golob je v inflaciji svojih predvolilnih javnih nastopov zadnje dni povedal marsikaj pomenljivega. Med drugim tudi to, da “zelo pogreša gospodarstvo”, da bo v primeru poraza na volitvah “zagotovo ponudil odstop” in “iskal alternativne priložnosti” izven politike.

Scenarije ob morebitnem umiku je po naših informacijah v torek zvečer preigraval tudi v svojem najožjem krogu.

Najprej o tem, kaj bi za Goloba objektivno štelo kot volilni poraz in kriterij za odstop. Zagotovo drugo ali tretje mesto na volilno nedeljo. Glede na Golobove javne izjave, pa tudi izguba 46 glasov aktualne koalicije Svoboda-SD-Levica, ki jo vodi od leta 2022. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da je eno in drugo povsem verjetno.

Matematika in točka umika

A ne gre samo za preštevanje v ponedeljek po volitvah. Tudi če bi glasovi za levo-sredinsko vlado bili, viri – glede na Golobove težave s KPK – kot točko menjave na vrhu Svobode navajajo morebiten poziv SD in Levice k višji politični kulturi in integriteti v novem mandatu. Če glasov za “blokovsko vlado” ne bo, pa bi Golobov umik kot pogoj za sestavo koalicije gotovo lahko postavili tudi Demokrati Anžeta Logarja in NSi.

V poslovnih krogih je te dni slišati, da je prav morebitna koalicijska os SD – NSi – Demokrati lahko ključna za drugačen odnos do gospodarstva v naslednjem mandatu. V tem kontekstu je zanimiv Golobov nedavni nastop na POP TV.

pic.twitter.com/p36MyChV7B

— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 19, 2026

Preobrat pri nasledstvu: Boštjančič iz igre

Več naših virov opisuje, da je, kar zadeva Golobovo nasledstvo v Svobodi, ta teden prišlo do pomembnega preobrata. Doslej je za morebitnega naslednika veljal podpredsednik stranke, aktualni finančni minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič.

A naj bi ga v Golobovem najožjem krogu nekaj tednov pred volitvami ocenili kot “kariernega levičarja” oziroma nekoga, ki naj bi pragmatično ocenil, da levo politično omrežje bolje koristi njegovim osebnim ambicijam. Medtem ko naj bi bil intimno precej bolj konservativnih nazorov.

Za ideologe levice naj bi bil tako premalo zanesljiv. V primeru enake vladne koalicije programsko nezdružljiv z Levico, v primeru morebitne mešane vlade 2 (Svoboda, SD) + 2 (NSi, Demokrati) pa preveč pod vplivom desno-sredinskih partnerjev.

Blagoslov za morebitno Golobovo nasledstvo naj bi po nočnem sestanku dobil minister Bojan Kumer, kar kaže, da bi šlo lahko pri prerazporejanju moči znotraj Svobode bolj za “kozmetiko”, v ozadju pa bi bolj ali manj vse ostalo po starem.

Aktualni minister za okolje in energijo je namreč dolgoletni Golobov operativec v državni energetiki, ki ostaja osrednja interesna sfera Goloba in njegovega omrežja.

Sled denarja: “črne provizije” na tirih?

Bolj dramatični so razlogi, zaradi katerih naj bi brez ministrskega stola v kvoti Svobode ostala Alenka Bratušek. Šlo naj bi za preplačila oziroma t. i. “črne provizije” na številnih večjih infrastrukturnih oziroma gradbenih projektih v tem vladnem mandatu.

O čem govorimo? Kar vidite spodaj, so rezultati razpisa Hrvaških železnic za obnovo železniške proge na 50-kilometrskem odseku od slovensko-hrvaške meje proti osrednji Istri. Prijavil se je tudi slovenski konzorcij Kolektor-Riko-ŽGP in oddal za dobrih 30 odstotkov dražjo ponudbo od avstrijskega Strabaga, ki je marca lani podpisal pogodbo. Slovenska ponudba je bila skoraj 4,5 milijona evrov dražja od naslednje najdražje.

Razlog, da so slovenski izvajalci toliko dražji, je med drugim v – če zapišemo naivno – nadvse strogih oziroma selektivnih domačih razpisih za velike javne investicije. Manj naivno zveni, če zapišemo, da gre za t. i. “zaprte” javne razpise, kar pomeni, da pogoji v razpisih načrtno omejujejo zdravo konkurenco na slovenskem trgu.

Tiha soba in zlati tiri

V povezavi s pripravo tovrstnih razpisov se pogosto omenja vpliv svetovalca v kabinetu ministrice Jerneja Pavliča, ter sestanke Pavliča in Bratuškove v t. i. “tihi sobi” pod znano ljubljansko restavracijo JB na Miklošičevi 19, kjer naj bi se varno sestankovalo brez mobilnih telefonov in radovednih pogledov naključnih mimoidočih.

Aroganca vpletenih naj bi šla v štirih letih že tako daleč, da naj bi se pred časom v ožji družbi pohvalili, kako “po tem mandatu lahko do klinične smrti z nogami na mizi gledamo v Jadransko morje”. Ocena skupnega obsega tovrstnih “črnih nabirk” med poznavalci niha od 5 do 15 milijonov evrov v času aktualne vlade. Viri opisujejo, da naj bi bil Golob ob vpogledu v konkretne podatke močno presenečen.

Poglejte še enkrat zgornjo tabelo. Natančneje – podatek, da se na hrvaških železnicah cena kilometra giblje nekaj nad milijonom. In potem poglejte še tabelo spodaj, kjer lahko na treh konkretnih primerih že realiziranih domačih projektov ugotovite, da je cena kilometra pri nas 4- do 6-kratnik tega.

Če ceno spustimo za “Strabagovih” 30 odstotkov, bi država samo na treh odsekih privarčevala okoli 50 milijonov evrov.

Spomnimo še na zavajanje Bratuškove glede izgradnje “logističnega vozlišča” oziroma po domače železniške postaje Jesenice, kjer naj bi v ponovljenem razpisu država ceno znižala s prvotnih 160 na 120 milijonov evrov. Pri tem pa so javnosti zamolčali, da je državni naročnik DRSI iz projekta izločil gradnjo dveh postajališč. Zakon o javnem naročanju pa ob tem dopušča do 30 odstotno podražitev projekta na račun “nepredvidenih del”, kar nas vrača na ceno “zlatih tirov” iz prvotnega razpisa.

Ironično, Alenka Bratušek na bližnjih volitvah za Svobodo kandidira ravno v volilnem okraju Jesenice, sicer domačem okraju Jerneja Pavliča. Glede na zadnje raziskave javnega mnenja in spremenjena notranja razmerja moči v Svobodi, bi se na novo postajo lahko pripeljala tudi zgolj kot poslanka Svobode. Od lokalnih virov je ob tem slišati, da ji zadnje dni ob železniških tirih v naglici sestavljajo improvizirani oder iz desk za potrebe kampanje, ki se pravkar začenja.

V tem primeru bo nadvse zanimivo spremljati tudi, kam se bo v prihodnje “parkiral” Pavlič. V dobro obveščenih krogih se omenjajo visoke funkcije na Darsu, ki ga Svoboda obvladuje prek bratov Ribič, ali na DRI, kamor se je Pavlič v tem mandatu s podporo Bratuškove enkrat že skušal zavihteti.