Ni denarja za nižanje davkov? Čez noč smo našli potencialne stomilijonske prihranke

Tako imenovani interventni zakon, ki ga je koalicija predlagala in ga je opozicija poskušala blokirati z referendumom, združuje več davčnih razbremenitev. Za leve stranke, aktiviste in sindikate je najbolj sporna “razvojna kapica”, ki bi visoko obdavčene plače razbremenila s prenehanjem plačevanja socialnih prispevkov nad 7.500 € bruto. Po podatkih Ministrstva za finance bi ta instrument letno stal proračun okrog 55,7 milijona €.

Kritiki trdijo, da ukrep koristi le približno 8.100 najbolje plačanim posameznikom in predstavlja nesorazmeren izpad prihodkov. Podporniki menijo, da Slovenija potrebuje razvojno kapico za zadržanje visoko usposobljenih kadrov, ter uprav podjetij, ki se sicer selijo v davčno konkurenčnejše okoliške države, od Hrvaške, Srbije, do Češke in Poljske. Skupaj z ostalimi stroški, ki gredo ljudem (predvidoma okoli pol milijarde evrov) naj bi v proračunu zvrtali nepremostljivo luknjo.

A rast letnih proračunskih izdatkov v času Golobove vlade iz 13 na 18 milijard evrov nakazuje, da bi se pri marsikateri proračunski postavki dalo prihraniti precej denarja. Nismo se spuščali v globoko analizo proračunskega trošenja odhajajočih, temveč smo pogledali samo nekatere izbrane projekte, ki so bili v mandatu odhajajoče vlade bolj izpostavljeni. Na podlagi videnega lahko sklepamo, da pri porabi javnega denarja, ki so si ga privoščili, obstajajo ogromne rezerve. 

Stranke Golobove koalicije, ki se bodo po novem bržkone znašle v opoziciji, trdijo, da 58 milijonov stroška za razvojno kapico pomeni trošenje davkoplačevalskega denarja za bogate. A ta vsota se zdi minorna ob številnih primerih,  v katerih je Golobova vlada zapravljala stotine milijonov evrov ali sklepala netransparentne nakupe. Spodaj so zbrani najbolj odmevni primeri zapravljanja oziroma spornih državnih izdatkov v zadnjih treh letih, s katerimi bi dobili denarja praktično za celoten interventni zakon, ne le za razvojno kapico. Že samo številka za višje obresti, s katerimi plačujemo višje zadolževanje Golobove vlade, bi pokrila strošek razvojne kapice. 

Ne trdimo, da bi vse našteto bilo potrebno ukiniti, oziroma prenehati financirati. Nekatere ukrepe tudi zgolj navajamo za občutek in primerjavo, koliko so nas stali glede na to kaj so prinesli.

Preobrazba prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek

Po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka (OZP) financiranje zdravstvene blagajne ni več v celoti pokrito iz prispevkov zavarovancev. Zato mora država za stabilizacijo sistema ZZZS vsako leto zagotavljati dodatna proračunska sredstva.

V letu 2025 je država tako ZZZS iz državnega proračuna nakazala 140 milijonov evrov za kritje pravic, ki jih zagotavlja obvezni zdravstveni prispevek, poleg dodatnih 280 milijonov evrov za zdravila, cepiva in druge zdravstvene programe. To pomeni, da je del stroškov po prenosu dopolnilnega zavarovanja na OZP dejansko začel neposredno financirati državni proračun.

Predvolilni zimski dodatki

Interventni zakon iz leta 2024 je uvedel obvezno “božičnico” oziroma zimski dodatek za vse zaposlene in upokojence. Po izračunih ministrstva za finance naj bi zasebni delodajalci prispevali 480 milijonov €, javni sektor 120 milijonov €, pokojninski sklad pa 87,5 milijona € za upokojence. Skupni znesek izplačil bi torej dosegel približno 600 milijonov €, medtem ko naj bi davčne olajšave povzročile 372 milijonov € manj prihodkov v proračun. Kritiki so ukrep označili za predvolilno kupovanje glasov in neskladnega z evropskimi fiskalnimi pravili.

Podaljšanje veljavnosti vinjet za 4 mesece

Še den od predvolilnih bombonov Golobove vlade je bilo podaljšanje veljavnosti letnih vinjet za 4 mesece. To po ocenah DARS-a pomeni izpad prihodkov za nekaj več kot 20 milijonov evrov.

Stroški reprezentance in državna poraba

Po podatkih vlade je kabinet predsednika vlade z ministrstvi v letu 2024 porabil 1,84 milijona € za pogostitve, darila in prireditve – desetkrat več kot leta 2022. Največ je za reprezentanco porabilo ministrstvo za obrambo (442 000 €), sledili sta zunanji ministrstvo (≈202 700 €) in kabinet predsednika vlade (≈33 700 €).

Financiranje nevladnih organizacij – državni denar za Glas ljudstva 

Trditve, da vlada “levo usmerjenim NVO” namenja stotine milijonov, so povzročile polarizacijo. Analiza časnika Dnevnik je pokazala, da je vlada v 2022 financirala nevladne organizacije s 285 milijoni €, v 2023 s 347 milijoni € in v 2024 s 342 milijoni €, pri čemer približno 200 milijonov € predstavlja program osebne asistence za invalide. Pomemben del gre tudi socialnim programom, gasilcem, športnim in kulturnim društvom.

Zagotovo pa bi se dalo kaj privarčevati pri skupini 105 organizacij tako imenovanega Glasu ljudstva, znanega po radikalnem levičarskem aktivizmu. Iz javnih sredstev so med leti 2022 in 2025 počrpale 48,5 milijonov evrov, od leta 2003 pa okoli 160 milijonov evrov.

Razkošno draga prenova železniške postaje Jesenice

Projekt obnove železniške postaje Jesenice je bil leta 2022 ocenjen na 81 milijonov €, potem pa so DARS in SŽ razširili obseg del. Na razpis so prispele tri ponudbe, najnižja izmed njih pa je znašala kar 174 milijonov € . Na ponovljenem razpisu je edini ponudnik Riko obljubil končno ceno 146 milijonov evrov. 56 milijonov  € je evropskih sredstev, ostalo gre iz proračuna. Gre za več kot podvojitev prvotne ocene; stroka in mediji so opozarjali na netransparentno razširitev projekta.

Kot je pred časom poročal portal info360, cena ni presenečenje, saj so “razpisni pogoji favorizirali točno določena slovenska podjetja in omejili konkurenco, zlasti tujo.” 

Otvoritev 2. tira pred končanim 2. tirom

Kot smo razkrivali na Zanima.me, ljub temu da drugi tir še ni dokončan, je Golobova vlada pred volitvami izvedla slavnostno oziroma protokolarno vožnjo po trasi, ki je bila predstavljena kot simbolna otvoritev projekta.

Dogodek je bil organiziran predvsem v politično-promocijske namene pred volitvami, pri čemer naj bi bila dela pospešena zgolj zaradi izvedbe vožnje in medijske predstavitve projekta. Po ocenah naših virov naj bi skupni stroški takšne izvedbe in povezanih dodatnih del znašali med 6 in 7 milijoni evrov. 

Posli podjetij iz skupine MSIN

Preiskovalni portal Prava.si je analiziral podatke sistema Erar in ugotovil, da so podjetja skupine MSIN po prihodu Golobove vlade prejela občutno več proračunskih sredstev. Matična družba MSIN je po letu 2022 prejela več kot 1 milijon €, povezana podjetja Cetis, KIG in EGP pa skupaj več deset milijonov evrov; Cetis je prejel ≈41,6 milijona €, EGP skoraj 3 milijone €, KIG več kot 1,5 milijona €. Opozicija je v tem videla tveganje klientelizma.

Stražarske hišice pred državnim zborom

Ministrstvo za notranje zadeve je leta 2023 naročilo postavitev petih stražarskih hišk pred parlamentom. Po navedbah medijev je ena hišica površine 2,4 m² stala okoli 94.000 €, celoten projekt pa skoraj 450 000 €. Kritike so se vrstila z vseh strani saj je projekt stal več kot 40 000 € na m².

Odstranitev ograje na meji

Obljuba koalicije o odstranitvi panelne in žične ograje na meji s Hrvaško je imela svojo ceno. Ministrstvo je najelo podjetje Minis, ki je že postavljalo ograjo, da jo odstrani za več kot 7 milijonov €. Kritiki so opozarjali, da bi lahko sredstva porabili drugače in da so drugi izvajalci imeli veljavne pogodbe za vzdrževanje in odstranjevanje.

Vladne oglasne kampanje

Portal Info360 je razkril, da so ministrstva za oglaševanje vladnih reform in promocijo porabila več kot milijon evrov. Ministrstvo za kohezijo je za medijske zakupe namenilo približno 450.000 €, ministrstvo za kmetijstvo pa več kot 550.000 €. V sklopu kampanje “Dobre zgodbe Evrope 2025” so med drugim zakupljeni oglasi v Dnevniku (≈133 612 €), RTV Slovenija (≈49 898 €), portal 24ur.com (≈47 580 €) in drugi. Nasprotniki so oglaševanje označili za samopromocijo oblasti.

Vlada in RTV – dodatni milijoni skozi stranska vrata

Leta 2025 je ministrstvo za obrambo z Radiotelevizijo Slovenija (RTV) sklenilo dogovor o odškodnini za neplačano uporabo telekomunikacijske infrastrukture. Sporazum je vreden 1,5 milijona €, izplačan v dveh obrokih po 487 500 € in dveh po 262 500 €. Poleg tega ministrstvo plačuje RTV mesečno najemnino 31 992,34 €. Kritiki so opozarjali na radodarnost vlade do državnega medija.

Urad vlade za narodnosti je decembra 2023 z RTV podpisal anekse za dodatno financiranje programov za italijansko in madžarsko manjšino. Skupno je šlo za 5 milijonov €, pri čemer je italijanska radijska postaja prejela 1,379 milijona €, televizijski program 2,348 milijona €, madžarska radijska postaja 681 000 € in televizijski program 590 000 €. Vlada je poudarila pomembnost manjšinskega obveščanja, kritiki pa so videli korak k dodatnemu financiranju RTV.

Sporni nakupi nepremičnin

Litijska 51

Ministrstvo za pravosodje je konec leta 2023 kupilo propadajočo stavbo na Litijski ulici 51 v Ljubljani za 7,7 milijona €, čeprav jo je zasebni prodajalec le nekaj let prej kupil za bistveno manj. Nakup je sprožil interpelacijo, saj se je izkazalo, da je ministrstvo denar zagotovilo iz splošne proračunske rezerve, ne da bi naročilo lastno cenitev, in da je bila stavba v slabem stanju. Ministrica Dominika Švarc Pipan je zaradi afere odstopila.

Nakup 13 000 prenosnih računalnikov

Poleti 2023 je ministrstvo za digitalno preobrazbo izvedlo javni razpis za 13.000 prenosnih računalnikov v vrednosti 6,5 milijona €. Namen naj bi bil spodbujanje digitalne vključenosti, vendar je ministrstvo računalnike kupilo, preden je določilo pogoje in ciljne skupine. Po poročilu političnega letopisa je več mesecev ostalo več tisoč računalnikov v skladišču, medtem ko so se kriteriji dodeljevanja širili; Računsko sodišče je ugotovilo, da nabava ni bila gospodarno izvedena. Zaradi afere je ministrica Emilija Stojmenova Duh odstopila pred razpravo o interpelaciji.

Parmova 53 (Lesnina)

Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD) se je marca 2024 odločil za nakup pisarn na Parmovi 53 v Ljubljani. Preiskovalni portal je razkril, da je država za prostore, ki prinašajo le približno 100 m² dodatne površine, plačala 1,3 milijona €, skupaj z načrtovano obnovo pa 1,6 milijona €. Postopek je potekal ekspresno: na informativno zbiranje ponudb je prispela le ena ponudba, ministrstvo za finance pa je odločitev o nakupu sprejelo še pred iztekom roka. Vlada je očitke o nepravilnostih zavrnila in na portalu gov.si pojasnila, da je cena na m² 26 % nižja od povprečne tržne cene.

Predvolilni medijski razpisi

Decembra 2025 je vlada sprejela uredbo, ki omogoča dodeljevanje državne pomoči medijem po novem zakonu o medijih. Na podlagi uredbe je napovedala programski razpis v vrednosti približno 4 milijone € ter dodatne sheme pomoči v višini 5 milijonov €; skupni znesek torej znaša 9 milijonov €. Ukrep je prišel tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2026 in sprožil pomisleke o politični motiviranosti financiranja.

Še leta 2023 je bilo v namen sofinanciranja programskih vsebin medijev razdeljene 3 milijone € davkoplačevalskega denarja, torej trikrat manj kot ob koncu mandata Golobove vlade.

Naraščanje javnega dolga in obresti

Vlada je med mandatom močno povečala zadolževanje. Osnutek državnega proračuna za leto 2026, ki ga je vlada poslala Evropski komisiji, kaže, da bodo izdatki za obresti v letu 2025 zaradi večjega zadolževanja višji za 56 milijonov €, v letu 2026 pa še za 30 milijonov €. V tabeli proračunskih izdatkov je razvidno, da naj bi obresti narasle z 0,9 milijarde € v letu 2024 na 1,3 milijarde € v letih 2025 in 2026. Povečanje obrestnih plačil potrjuje, da naraščajoči dolg pomeni znaten fiskalni pritisk.